Vršič 1737m

Evo, še film z včerajšnje ture: https://youtu.be/vh8KUOvXl-0

Odlično Urbe. Se pravi ni še za cestni bicikel...

Drži, Hribolaznik, specialke bodo še malo počakale

Že dolgo me je zanimalo, kako zgleda vršiška cesta pod snegom, še bolj pa, kako je videti Vršič z 2m snežne odeje.
Včeraj (20.2.) sem se zato s Trentarske strani odpravil na Vršič in Vrh Vršiča.
Kar bo najbrž koristilo obiskovalcem s trentarske strani - cesta je sfrezana zelo visoko - do 1500 m. Sicer je na 900 m tabla o prepovedi prometa. A do Šupce je "spucana v nulo". Naprej pa je le par ledenih mest.. Ja, ja, "primorska" rolba je bla pridna
Bil je krasen dan, temu primeren pa tudi obisk. Top destinacija za "turaše" je bila Šitna glava.
4 smučarji s psom so bili celo na Mali Mojstrovki. Zanimivo bi bilo slišati njihove vtise o snegu in občutku varnosti. Sicer so bili že pred 11.uro nazaj dol...
Majhen skok na Gorenjsko na prvi vikend sproščenega gibanja. Škoda, da ne v tiste kraje, kamor me vleče srce...

Tudi jaz sem skočil na Vršič... Urbe me je navdušil, da bi nekoč naskočil Vršič s kolesom... V snegu seveda, zato pa so MTB kolesa. Za izredne razmere, ne pa za gladek asfalt. Sem poskušal najeti kolo v Kranjski Gori, pa sploh ne izposojajo koles pozimi! Napaka. Pa glih zima je raj za MTB! Ne razumejo oni tega...

Kar dosti turnih smučarjev. Čeprav vršiška cesta ni glih primerna za smučanje. So pa okoliški vrhovi bolj primerni.

Hribolaznik, zakaj ni primerna za smučanje?

Zakaj ni primerna za smučanje? Na vrhu je kar razdrapana, z nekaj zoprnimi prehodi, dol po cesti pa je trd kompakten sneg in velika nevarnost, da koga srečaš po poti... Zato je spust po vršiški cesti proti KG manj zanimiv projekt, gre bolj za previdno počasno smučanje navzdol... Cesta je izredno nepregledna, smučar pa zavzame skoraj celoten pas...

Hribolaznik, aha, razumem, hvala za pojasnilo

> smučar pa zavzame skoraj celoten pas


To si že upošteval COVID ukrepe? medsebojno razdaljo?


Saj se strinjam, da ni užitka smučati po cesti.

V torek s štajersko drušno na vrh Vršič. Start od Koče na Gozdu, nato pa smo pri Tonki zavili na staro cesto, da se pot do vrha ni tako vlekla. Vreme odlično, super sončno, toplo, brez vetra, čista poezija. Pela pa tudi super, saj je bil sneg ravno prav odjenjan, pa tudi po cesti je šlo fajn, saj je la-ta dovolj široka, med smučanjem po cesti pa tako ali tako nismo srečali nikogar.
Hribolaznik s tvojim pojasnilom se torej ne morem strinjat, mi s smučanjem navzdol nismo imel težav, dejansko smo prou užival

Kakšne pa so razmere za pešake, je treba imet krplje?

Ce nameravas it po cesti ali po gazi, ne potrebujes. Tudi sicer teren na splosno precej "utrjen". Bila gor vceraj. Lp

Hvala za spodbuden odgovor, se odpravim jutri.

V ponedeljek 09.08.21 sem naredila turco čez Vršič. Iz trentarske strani gor, pa na gorenjsko stran dol. Javni prevoz, ki me je najprej peljal čez, je zakon. Pot iz trentarske strani je zanimiva, poteka v glavnem po gozdu. Skok prav na Vrh Vršiča je bil kratek, ker je kar fino pihalo, sonce pa se je tudi že spuščalo.
Ovce pa so še vedno glavne na Vršiču.

sl.8 Terase na katerih so bile italijanske oskrbne stavbe.

Miri hvala za pojasnilo.

Danes na Vršiču. Cesta normalno prevozna, kar nekaj prometa. Od Koče na Gozdu najprej nekaj ovinkov po cesti, vmes veliko postankov ob čudovitih razgledih, nato ob Tonkini koči na mulatjero. Sprva gaz dobra, višje gori se je tudi povsem izgubila zaradi napihanega snega. Občasno se je udiralo, tudi do 30 cm novega snega na poti. Potem pa je v ovinku ob pogledu na Erjavčevo kočo gaz povsem izginila. Sva ocenila, da se je bolje vrniti do avta in sva tako tudi naredila. Potem z avtom do parkirišča pri Erjavčevi koči in sprehod do ruševin nad Tičarjevim domom. Občasno kar močan veter, posebej na prelazu, sicer pa pravo zimsko vzdušje, mirno in sončno.

Super, KarmenT

Majdag, hvala! Vršič je v tem času pravi kontrast poletnemu direndaju. Na prelazu je bil parkiran le en avto. Srečno in varno vsem.

Za upokojence je prijeten pohod po stari cesti na Vršič.Štarta se pri Tonkini koči, ki je že zaprta. Ta čas so vse koče razen Erjavčeve , ki je odprta celo leto.Pot oziroma cesta je prijetno speljana v okljukah.Bila je lepo skrita pred izstrelki iz smeri Posočja .Vmes vidimo celo ostanke zgornje postaje tovorne žičnice , ki so jo uporabljali vojaki Avstroogerske v I. sv. vojni.Po dobri uri in pol smo bili pri Poštarskim domu.Nato pa še slabih dvajset minut pa smo bili na vrhu Vršiča . Razledi so bili veličastni. Nato smo se spustili mimo Tičarjevega doma na cesto.Na cesti je nepopisna gneča.Ob cesti smo se po uničeni potki spustili do Erjavčeve koče.Zgleda da ta neoznačena potka ni zanimiva za pohodnike .Tam nas je čakal prevoz v dolino.