Zadnjiški Ozebnik

Okoli 12h smo opazaovali nekoga na vrhu iz Vodnikovega Vršaca...predvidevam da vas

mukica, ne vem. Midva sva prišla gor okoli 12.45, pa nisva nikogar srečala, da bi se vračal.

Pa še tole sem pozabila. Novega vpisnega zvezka še vedno ni na vrhu.

Začnem v Trenti, najprej po asfaltu do odcepa v Zadnjico ter nato po makadamski cesti do razpotja za sedlo Čez Dol in na vrh, kjer je megla poskrbela za enake razglede v vse smeri.
Dan prej sta mi hribovska prijatelja, ki zbirata dvatisočake, omenila še en vrh in seveda sem šel pogledat, kaj ponuja Veliki konj. Zgleda, da nekaj obiska ima, saj je nekdo že pred časom pozabil pašteto in sadno ploščico, poberem te smeti na vrhu in naredim nekaj posnetkov, saj se je tudi vreme malo izboljšalo. V dolino sestopim čez Trebiški dol do avta in krog okrog Zadnjiškega Ozebnika je zaključen.

sl.13,tudi s tem si lahko zadovoljen.Krasna.

Kar velik krog si naredil, Boštjan! Na Zasavsko kočo, ki ti je bila na dosegu roke te ni vleklo?

A kdo ve čemu ta naprava v dolini Zadnjice. Števec planincev al "medveda" čakajo.

Sem tudi jaz to zadnjič videl, po moje števec ... mogoče pa kdo točno razloži.

Res je števec planincev. Nam je lani razložil eden od zaposlenih v TNPju. Postavili so jih več, različnih oblik, na bolj frekventnih poteh.

Eden je od Jezerc proti planini Konjščica. Šel danes mimo njega. Lansko leto je tudi že bil na omenjeni lokaciji, a ni bil takšen kot danes.

10.9. 2019 Na Zadnjiški Ozebnik sva se v jutru podala iz Zadnjice čez sedlo Dol. Spodaj na parkirišču kar nekaj avtomobilov . Srečala nisva prav nikogar .Le črnega gada , ki se je grel ob poti na Ozebnik in se hitro skril v svoje domovanje. Z vrha krasni razgledi. Triglav je bil videt nekoliko bel. In kopasti oblaki so se nabirali . Niti ni bilo hladno na poti le na vrhu , ko se je skrilo sonce in je zapihal veter. Sestopila sva po isti poti.

Krasno. Kaj pa Pinja, se nista nič osvežila

Hvala .Ne nisva.Takšno osvežitev sem imela pri Vinkotu.

Krasen muc. Justi in Vinko sta vedno imela krasne mačke, vsi so bili velikosti XL do XXL Ta muc je šel pogosto spat na moj avto (kakih deset let je stara fotografija, morda nekaj več). Zadnjica je res "zakon", ne samo za gornice in gornike, temveč tudi za mačke

Zadnjiški Ozebnik, sneg se je začel na kakih 1200 metrih, do planine in naprej Čez dol. Občasno se je udiral. Tam navzgor sprva sledil predhodnikom, nato po svoje in direkt na greben. Tudi tukaj se je udiral 5-10-20 cm. PO grebenu nadaljujem na vrh. Lepo je gor, razgledi, tišina, srečal nisem nobenga. Sestopil pa sem pod grebenom in po grapi do planine. Kjer si še ožel nogavice, saj sem imel poplavo v gojzarjih a nič zato, glavno da sem prišel v Trento brez enga žulja.

6.4.2020-Na ozebnik iz Trente na logu,

Nekdo pa je pod vsako objavo dežuren, da lepi prepovedi?

V ponedeljek 21.9. 2020. Nameravala sva iz vasi Trenta čez Trebiški Dol na ogled kasarn , ki so pod Zadnjiškim Ozebnikom in morda tudi na vrh. A ni bilo dano tako kot sva si zamislila. Začetek poti pred TNP, kjer nama je nadzornik tnp povedal kje so podrta drevesa. Potka , ki gre v gozd in se tako izogneš vikendom in tistim ovinkom in makadamski cesti. Marjan je imel tokrat vrisano pot , ki je nekoč bila s planine Trebiščina. Tam naj bi se vračala. A pri odcepu , ki je vsaj viden je mene zamikalo, da greva najprej tja in od tam poskušava iti do kasarn. Ampak se ni izšlo. Planina je opuščena. Iskala sva v visokih travah vsaj kakšno sled poti a brez uspešno, ker je ni.Se vrnila in šla po poti , ki je bila vidna in gre okoli hriba . Najbrž proti vrhu in se nekje odcepi dol. Nekaj časa sva hodila dokler tudi ta pot ni zmanjkala. Vmes sva naletela na suho hudourniško strugo. Se odločila da se vrneva na spodnjo pot in greva vsaj do lovske bajte na Trebiški dol. A nebo je postajalo vse bolj sivo in oblačno. Enih 100 m naprej od lovske - pastirske koče sva našla potko sicer bolj stezo in nadaljevala v strmino. Sedaj sva bila na pravi poti do kasarn. A sva že prej z iskanjem poti na planini zgubila kar nekaj časa. Za piko na i, je začelo še rositi. Se odločiva enih 200 m do cilja da obrneva . Saj bo še kakšna prilika . Sedaj poznava pot in v takem sivem vremenu nima smisla nadaljevat. Sestopila sva po isti poti v vas Trento. Vso pot je rosilo. Vseeno zanimiva tura iskanje poti , ki jih sedaj več ni.

8.10.2020. Ko je bila vremenska napoved v četrtek ugodna se odločiva da greva še enkrat mimo Trebiškega Dola po brezpotju do ostankov zgradb iz leta 1930, ki so jih zgradili v času Rapalske meje. Planino Trebiščina sva tokrat izpustila. Do zgradb pod veliko Glavo je brezpotje.Kar nekaj časa sva si ogledovala kar je ostalo od takrat. Žal propada . Tri poti sva tam zasledila. Ena je verjetno peljala pod Konja in na Zadnjški Ozebnik. Druga do planine Trebiščina. Pot po kateri sva šla pa bolj levo pod stenami in meliščih . S potjo z Zadnjiškega Dola se stikata na grebenu skoro pod vrhom. Kar dolga je pot od kasarn do vrha. Ponekod se je popolnoma izgubila . Sploh v zadnjem delu. Zato je skoro treba imeti GPS povezavo da ne zaideš. Na vrhu ni bilo nikogar. Včeraj so bili čisti razgledi. Sestopila sva v Zadnjiški Dol in od tam po poti čez Trebišino v vas Trenta. Ker so vode narasle sva imela kar nekaj sitnosti pri prečkanju vode. Sicer res krasna tura, v jesenskem dnevu. Prehodila sva 18 km in naredila 16,5 višincev.