Današnji prvotni cilj je že v avtu dobil popravek. Le zakaj z Zelenjaka nazaj po smučišču, če pa je greben Ljubeljščice bolj zanimiv?
Čeprav v obljudenih Karavankah, cela pot le 15 minut poteka po markacijah, vse ostalo so nemarkirane poti. Od parkirišča na Ljubeju najprej po cesti pod sedežnico, a le do vrha prvega klančka. Potem v desno zasledimo začetek lepe lovske poti, ki nas po senčki pripelje do Koče na Zelenici (odprta). Le 15 minut gremo po markirani poti proti Vrtači , nato pa se v desno odcepi pot, ki je sicer dobro vidna, po novem pa jo je še nekdo dobro označil
. Pot potem poteka po krnici Ruševje, na koncu čez melišče. Na Zelenjak se vzpnemo z njegovega levega roba, 10 minut prijetnega poplezavnaja nas čaka. Po želji se lahko povzpnemo tudi na sosednji Palec, tudi ni daleč. Vrnitev po melišču, greben na Možeh tokrat spustim.
Prečim, dokler gre, potem povratek na markirano pot za pet minut in po oskrbovalni poti na vrh smučišča, na greben. Tam nas pričaka edina smerna tablica, nato pa kašno debelo uro različnih stvari. Večinoma krušljiv in ozek greben, nekaj zelenic in skoraj Dolomitskih pogledov, pa kaminček ali dva, s čisto pravimi jeklenicami. Za planinca, ki ljubi široke in čisto varne poti, to ni. Proti koncu se lahko v minuti povzpnemo še na Polno peč (1520), nato pa po visokem zelenju, a lepi potki na stari mejni prehod in Kočo na Ljubelju. Danes zaprta
. Razen enega, na celi poti nikogar. Po cesti nato navzdol do kar zasedenega parkirišča. Dobrih 5 ur in slabih 1300 višincev je tole naneslo, v idealnem vremenu in odlični družbi, seveda.