Beli potok pri Frankolovem - Špicasti vrh (Kislica)

Dostop do izhodišča:
a) Avtocesto Maribor - Ljubljana zapustimo v Celju in naprej se peljemo po stari cesti Celje - Slovenske Konjice dokler za Frankolovim ne vidimo oznake, ki nas usmerijo na grad Lindek. Tu gremo levo in na primernem mestu zapustimo vozilo.
b) Avtocesto lahko zapustimo na izvozu Tepanje / Slovenske Konjice, od tam pa se peljemo skozi Slovenske Konjice do Dolnjih Stranic in dalje do Belega Potoka. Z omenjene strani je odcep z glavne ceste težko opaziti. Naprej kot v zgornjem opisu.

Opis poti:
Od mesta kjer smo zapustili staro cesto Slovenske Konjice - Celje gremo navzgor po asfaltni cesti skozi kraj Beli Potok pri Frankolovem. Po nekaj minutah pridemo do vhoda v gozd. Na začetku gozda nam pomaga puščica, saj je ta del poti markiran. Po vhodu v gozd prečkamo Lindeški potok (levo je nekaj prosto plezalnih smeri), naša pot pa se začne kar strmo vzpenjati po deloma kamniti podlagi. Kmalu pridemo do Lindeškega slapu. Za slapom bosta potok in markirana pot (ki se tudi položi) "zavila" desno, mi pa tukaj zapustimo markirano pot in gremo levo (žal ta odcep ni označen).
Vzpenjamo se kakih petdeset metrov, potem pa zavijemo ostro v desno (naravnost bi nas pot pripeljala naprej do Frankolovega). Ob tem ovinku bomo zagledali možic, ki pa je zaraščen z rastlinjem. Pot se zdaj prične zmerno vzpenjati po pobočju, ob poti pa bomo opazili še en možic.
Pot nas čez nekaj časa pripelje do dobro vzdrževane širše gozdne ceste. Tu bomo zagledali aluminijasto puščico, ki nas usmeri rahlo levo navzgor. Po cesti hodimo do ostrega ovinka v desno, kjer je še ena oznaka, ampak jo lahko kaj hitro spregledamo. Na ovinku gremo navzgor v gozd. Tu se bo naša pot pričela zelo strmo vzpenjati do naslednjega ožjega kolovoza, katerega pa le prečkamo (v pomoč nam je še en možic), nato pa se kmalu vzpnemo do grebena Kislice.
Od tu pot ni več orientacijsko težavna, ker poteka po grebenu Kislice in je zelo dobro uhojena. Značilno je, da se izmenjujejo položni in strmi deli.
Ko se vzpnemo po krajšem vzponu prek korenin, bo na vrsto prišel tudi zahtevni del te poti. Na tem zahtevnem delu smo v skalnatem svetu, kjer se bomo preko treh skalnih skokov vzpeli do razglednika Špicasti vrh.
Spretni in izkušeni planinci bodo ta del mogoče prehodili tudi brez uporabe rok, ampak, če uporabimo roke je ta del precej lažji. Ko pridemo na Špicasti vrh je zahtevnega dela konec in nagrajeni bomo z izjemnim razgledom na jug. Pred nami bo Celje z okolico ter okoliško hribovje. Razgled na vzhod bi tudi bil izjemen (Kislica se vidi iz Čakovca in višjih stavb v Varaždinu), a ta razgled ovira gozd. Na razgledniku je tudi vpisna knjiga in žig.
Z razglednika gremo naprej proti zahodu po markirani poti. Na začetku smo v deloma skalnatem svetu, no po minuti hoje pa pot preide spet v gozd. Do vrha Kislice je še deset minut po grebenu in en manjši strm vzpon. Vrh Kislice je v gozdu in razgleda ni, ampak s poti proti vrhu je na enem mestu razredčen gozd in se vidi na sever (pogled proti sosednji Mali gori, Stenici)
Pot odsvetujem v dežju, ker je na koreninah in skalah kar drsljivo. Kdor ni dober v orientaciji naj gre na to pot z nekom, ki jo pozna.

Priporočamo: podobni izleti, vpisna knjiga