Koča pri Savici - Mala Tičarica
Izhodišče: Koča pri Savici (653 m)
| Širina/Dolžina: | 46,2896°N 13,8022°E |
| |
Čas hoje: 4 h
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1418 m
Višinska razlika po poti: 1418 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 20.224
 | 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo naravnost po levi (južni) strani jezera v smeri Ukanca in slapa Savice. Tej vse bolj ozki cesti, nato sledimo do velikega parkirišča pri koči Savica. Parkirišče je plačljivo.
Opis poti:
S parkirišča se usmerimo desno v smeri Črnega jezera, Koče pri Triglavskih jezerih in Hotela Zlatorog. Pot nas sprva vodi po makadamski cesti, ki preko mostu preči reko Savico. Le malo za mostom, nas oznake za Komarčo usmerijo levo (naravnost Hotel Zlatorog) na sprva še precej široko in razmeroma zložno gozdno pot. Pot pa se že kmalu prične strmeje vzpenjati ter nas nekoliko višje pripelje do mesta, kjer se v levo odcepi pot k izviru Savice, mi pa nadaljujemo desno po vse bolj strmi poti.
Dobro vzdrževana in razmeroma široka planinska pot, pa kmalu preide na zelo strma in za zdrs nevarna pobočja Komarče (velika je tudi nevarnost padajočega kamenja). Pot naprej se strmo vzpenja po večinoma gozdnati steni Komarče, kjer so nam na težjih mestih v pomoč varovala (predvsem jeklenice).
Višje se nam s poti odpre nekaj razgledov proti Bohinju, pot pa nas pripelje do kratkega tehnično zahtevnega mesta, kjer s pomočjo skob in jeklenice prečimo sicer ne tako zelo izpostavljeno grapo. Pot naprej se še nekaj časa strmo vzpenja in nas ob pomoči nekaj varoval pripelje na vrh Komarče, od koder se nam odpre lep razgled na naše izhodišče. Sledi še kratek zmerno strm vzpon, nato pa se pot prične zložno spuščati proti Črnemu jezeru, katerega dosežemo po manj kot 5 minutah nadaljnje hoje.
V bližini jezera je označeno razpotje, kjer se v desno odcepi pot proti planini Viševnik, mi pa nadaljujemo rahlo levo ter pot nadaljujemo po markirani poti, ki po desni strani obide Črno jezero. Na drugi strani jezera se nam z leve priključi še pot od Doma na Komni, mi pa nadaljujemo po razmeroma zložni poti, ki se nadaljuje ob robu Lopučniške doline. Višje se pot prične zmerno vzpenjati ter nas ob robu previsnih pečin, pripelje do manjšega studenčka, ki pa v sušnih obdobjih presahne.
Nadaljujemo po markirani poti, le ta pa v bližini Bele skale zavije ostro v desno ter se strmo vzpne. Sledi nekaj minut strmega vzpona, nato pa se pot položi in nas pripelje na označeno razpotje, kjer se nam z desne priključi pot s planine Blato. Nadaljujemo levo v smeri Koče pri Triglavskih jezerih in pot nadaljujemo po razmeroma zložni poti, po kateri v 10 minutah nadaljnje hoje prispemo do Dvojnega jezera. Markirana pot jezero obide po desni strani in nas še preden pridemo na drugo stran pripelje na razpotje, kjer se v desno odcepi pot proti Štapcam.
Tu nadaljujemo desno (naravnost Koča pri Triglavskih jezerih 5 minut) in se vzpnemo skozi pas redkega gozda, ki se konča med rušjem. Sledi kratek vzpon skozi rušje, nato pa se razmeroma strma pot nadaljuje po melišču. Vse bolj razgledna pot nas hitro pripelje pod ostenja Štapc, kjer zavije v desno ter postane tehnično nekoliko zahtevnejša. S pomočjo lestve in jeklenice se prečno vzpnemo preko manjše stene, nato pa nas pot pripelje v škrbino, kjer le ta zavije levo. Sledi še kratek zavarovan strm vzpon in pot se položi na prevalu Štapce, kjer je označeno razpotje.
Na Štapcah nadaljujemo levo v smeri Tičarice in Zelnarice (desno planina Ovčarija) in vzpon nadaljujemo po poti, ki se najprej vzpne skozi pas rušja, nato pa nas pripelje do kratkega strmega in predvsem v mokrem za zdrs nevarnega skoka. Nad skokom se pot položi in preide na zmerno strma travnata pobočja, po katerih se v nekaj minutah nadaljnje hoje povzpnemo do manjšega sedelca, kjer se v levo odcepi markirana pot na malo Tičarico.
Nadaljujemo v omenjeni smeri (naravnost Zelnarica) ter se čez travnato pobočje vzpnemo na greben Male Tičarice. Tu pot zavije v desno in se naprej nadaljuje po in ob grebenu. Tej vse bolj razgledni poti, ki malo pod vrhom preči kratko rahlo izpostavljeno pobočje, sledimo vse do vrha, le tega pa dosežemo po nekaj korakih nadaljnje hoje.
Izhodišče - koča pri Triglavskih jezerih 3:00, koča pri Triglavskih jezerih - Mala Tičarica 1:00.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
Diskusija o izletu Koča pri Savici - Mala Tičarica
|
| mukl27. 07. 2013 |
Danes smo se s prijatelji podali po tej poti. Ker vlada strašna vročina smo iz Ljubljane startali ob 4ih zjutraj in se tako, po prispetju do Koče pri Savici podali na pot priti Komarči, male čez 5. uro, ravno, ko se je že dovolj videlo. Kdor pozna "teto" Komarčo, zagotovo ve, da je to lep grizenje kolen in, ko bi človek v tem koncu pričakoval vsaj malce jutranje svežine, smo bili povsem prešvicani že po prvih korakih, tako toplo je bilo že tudi ob tako rani uri. No, da ne bom dolgovezil, pozabili smo že kako zelo se vleče pot z Komarče, mimo Črnega jezera, pa tja do Dvojnega jezera, do koče pri triglavskih jezerih. Tam smo se malce okrepčali in uživali v jutranjem hladu, naši instrumenti niso kazali več kakor 13 stopinj, a çim je iza hriba posvetilo sonce je temperatura krepko poskočila. Pot na Malo Tičarico je prijetna, na določenih koncih, kakor za koga, nekoliko tehnično zahtevna, ni pa kakšnih ekstremnih težav, nas je v glavnem ubijala vroçina in bili smo si enotni, da v tako vročih dneh ne bomo nikoli več hribolazili. Sestop nazaj čez Komarčo je bil klasično zajeban, kot tisti, ki jo poznamo, dobro vemo, a se pred tem nas je dodobra utrudila pot od Dvojnega, do Črnega jezera, ki se v današnji vročini vlekla kakor "kurja čreva". ob sestopu čez Komarço je bila ura okoli 13. In vročina res neznosna, nismo se mogli načuditi trumam "hribolazcev", ki so se ta čas in ob taki vročini valili po Komarči navzgor. Kljub vsemu tarnanju, pa je ostal za nami lep in nepozaben planinski dan. P.S. MOČNO ODSVETUJEM OBISK GORA V TAKO IZJEMNI VROČINI!
|
|
|
|
| mukl27. 07. 2013 |
Danes smo se s prijatelji podali po tej poti. Ker vlada strašna vročina smo iz Ljubljane startali ob 4ih zjutraj in se tako, po prispetju do Koče pri Savici podali na pot proti Komarči, male čez 5. uro, ravno, ko se je že dovolj videlo. Kdor pozna "teto" Komarčo, zagotovo ve, da je to lepo grizenje kolen in, ko bi človek v tem koncu pričakoval vsaj malce jutranje svežine, smo bili povsem prešvicani že po prvih korakih, tako toplo je bilo že tudi ob tako rani uri. No, da ne bom dolgovezil, pozabili smo že kako zelo se vleče pot z vrha Komarče, mimo Črnega jezera, pa tja do Dvojnega jezera, do koče pri triglavskih jezerih. Tam smo se malce okrepčali in uživali v jutranjem hladu, naši instrumenti niso kazali več kakor 13 stopinj, a čim je izza hriba posvetilo sonce je temperatura krepko poskočila. Pot na Malo Tičarico je prijetna, na določenih koncih, kakor za koga, nekoliko tehnično zahtevna, ni pa kakšnih ekstremnih težav, nas je v glavnem ubijala vročina in bili smo si enotni, da v tako vročih dneh ne bomo nikoli več hribolazili. Sestop nazaj čez Komarčo je bil klasično zajeban, kot tisti, ki jo poznamo, to dobro vemo, a še pred tem nas je dodobra utrudila pot od Dvojnega do Črnega jezera, ki se je v današnji vročini vlekla kakor "kurja čreva". Ob sestopu čez Komarčo je bila ura okoli 13. In vročina res neznosna, nismo se mogli načuditi trumam "hribolazcev", ki so se ta čas in ob taki vročini valili po poti navzgor.
Kljub vsemu tarnanju, pa je ostal za nami lep in nepozaben planinski dan. P.S. MOČNO ODSVETUJEM OBISK GORA V TAKO IZJEMNI VROČINI!
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.