Koča pri Savici - Tolminski Kuk (čez Vrh Planje)
Izhodišče: Koča pri Savici (653 m)
| Širina/Dolžina: | 46,2896°N 13,8022°E |
| |
Ime poti: čez Vrh Planje
Čas hoje: 6 h 15 min
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Višinska razlika: 1432 m
Višinska razlika po poti: 1800 m
Zemljevid: TNP 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 10.999
 | 2 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti sledimo proti Bledu in naprej proti Bohinjski Bistrici. Z vožnjo nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru (Ribčev laz), pri katerem pridemo na križišče, kjer nadaljujemo naravnost po levi (južni) strani jezera v smeri Ukanca in slapa Savice. Tej vse bolj ozki cesti, nato sledimo do velikega parkirišča pri koči Savica. Parkirišče je plačljivo.
Opis poti:
S parkirišča se usmerimo na široko pot, ki se vzpne ob reki Savici (smer Komna in slap Savica). Po dveh minutah lahkotne hoje pridemo do hiške (manjša trafika), kjer se desno odcepi pot k slapu, mi pa nadaljujemo naravnost v smeri doma na Komni. Pot naprej nas vodi po stari vojaški mulatjeri in se v številnih ključih vzpenja, vseskozi skozi gozd. Ko prehodimo 48 serpentin nas pot pripelje v neizrazito dolinico med Dobračevo glavo in Plešo. Ta dolinica se imenuje Pekel. Vzpon naprej poteka po manj strmem pobočju, kjer lahko na desni strani opazimo jamo, ki so jo naredili med vojno. Deset minut pred domom na Komni pridemo na razpotje, kjer gremo levo (desno Črno jezero). Le nekaj korakov naprej pa pridemo na naslednje razpotje, kjer pa se v desno odcepi pot, ki vodi h koči pri Triglavskih jezerih. Nadaljujemo levo in nekoliko bolj strmi poti sledimo vse do doma na Komni.
Pri domu se usmerimo na levo pot, ki nas vodi na Tolminski Kuk in Vogel. Že po nekaj deset korakih pa nas pot pripelje na naslednje razpotje, kjer se levo odcepi pot na Vogel, mi pa nadaljujemo po desni poti proti planini Govnjač, katero dosežemo v dobrih 15 minutah rahlega vzpona.
Na planini pazljivo sledimo oznakam za Kuk in Mahavšček. Tu je namreč precej stezic zato lahko že ob majhni nepazljivosti zaidemo.
Pot naprej se vzpenja po planoti Spodnje Komne in nas po krajšem vzponu pripelje na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo naravnost po markirani poti (levo se odcepi neoznačena pot na Tolminski Kuk), ki se le nekoliko naprej obrne precej v desno. Po krajšem vzponu pa pred seboj že zagledamo manjše sedelce, ki se nahaja med dvema manj opaznima vrhovoma. Pot se tu začne strmeje vzpenjati in nas pripelje skoraj do omenjenega sedelca pod katerim je razpotje. Nadaljujemo levo v smeri Tolminskega Kuka (desno Mahavšček) po poti, ki nas kmalu pripelje na greben, kateremu nato sledimo do neizrazitega vrha imenovanega Kser.
Pot naprej se prične rahlo spuščati in nas vodi po mestoma ozkem in precej strmem grebenu. Sledi kratek vzpon in pot nas pripelje na naslednji vrh (Vrh Planje 1971m) s katerega se nam odpre lep pogled na Tolminski Kuk.
Z vrha Planje se pot začne strmeje spuščati in nas po 100 izgubljenih višinskih metrih pripelje na sedlo Planja.
Le nekoliko naprej pa se nam z leve strani priključi neoznačena pot s planine Govnjač (možnost povratka). Nadaljujemo po poti, ki se začne strmo vzpenjati po severozahodnem pobočju Tolminskega Kuka. Ta del je zaradi precejšnje strmine tudi zelo izpostavljen padajočemu kamenju. Zelo strma pot pa nas po 30 minutah hoje od sedla Planja pripelje na razgleden vrh.
Izhodišče - Komna 2:30, Komna - Kser 2:30, Kser - Tolminski Kuk 1:15.
Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Podrta gora
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
Diskusija o izletu Koča pri Savici - Tolminski Kuk (čez Vrh Planje)
|
| jprim25. 06. 2012 |
Pa je uspel tretji poskus - v nedeljo, tokrat po zahtevnejši poti, lažje peljejo iz planine Razor in Tolminskih Ravni.
Pa bi rekla, da tale Kuk zahteva kar nekaj truda in pazljivosti proti samemu vrhu in seveda navzdol.
Na poti bi si človek zaželel kak klin in jeklenico, vendar je tudi brez tega moralo iti. Višincev na poti pa se je tudi nabralo, iz sedla Planja pa sva se vračala po bližnjici - brezpotju, ki ga čuvajo možici, tudi midva sva jih malo nadgradila.
Pa varen korak!
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.