Plöckenpass - Creta della Chianevate / Kellerspitzen (čez Cresta Verde)
    Izhodišče: Plöckenpass (1360 m)
    
            
    | Širina/Dolžina: | 46,6027°N 12,9447°E | 
|  |  | 
Ime poti: čez Cresta Verde
    Čas hoje: 5 h
    
    Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
    Višinska razlika: 1409 m
    Višinska razlika po poti: 1510 m
    Zemljevid: Tabacco 09 1:25.000
    
    Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
    Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
 
    
    Ogledov: 1.380
    
    
|  | 2 osebam je objava všeč | 
 
     
     
    
    
 
 
Dostop do izhodišča:
Iz Trbiža / Tarvisio se usmerimo na avtocesto proti Vidmu / Udine. Avtocesto zapustimo na izvozu za Tolmezzo. V nadaljevanju sledimo oznakam za Avstrijo in prelaz Passo di Croce Carnico / Plockenpass. Še na italijanski strani prelaza parkiramo na velikem parkirišču.
Opis poti:
Pri parkirišču se usmerimo na ozko cesto za oznakami Rifuggio Marinelli (pot 146). Že po nekaj deset metrih pridemo do križišča kjer gremo desno na vojaško mulatjero po kateri se nato vzpenjamo skozi redek gozd in travnike pod strmimi pobočji gore Creta di Collinetta (2238m). Vojaška mulatjera preide v stezo in kmalu pridemo tudi do označenega križišča, kjer se desno odcepi pot na Creta di Collinetta ter na Cresta Verde. 
Lahko se že tu usmerimo desno proti Cresta Verde ali pa nadaljujemo levo proti koči Marinelli. Če nadaljujemo levo naša pot sprva v rahlem vzponu preči travnata pobočja in nas pripelje na manjšo ravnico. Z leve se nam tu priključi neoznačena pot od planine Collinetta di Sotto, le malo za tem pa pridemo do označenega razpotja.
Levo vodi pot 146 proti koči Marinelli, mi pa se tokrat usmerimo desno na pot 147 proti grebenu Cresta Verde. Položna pot nas najprej vodi preko planine nato pa nas pripelje pod strmo skalnato pobočje kjer bomo opazili tudi nekaj vojaških ruševin. Pot se tu prične strmeje vzpenjati po travnatem pobočju in odpirati se nam pričnejo tudi vse lepši razgledi na okoliške vrhove. Pot se vzpenja večinoma v ključih in nekoliko višje se nam z desne priključi že omenjena pot, ki se odcepi s poti na  Creta di Collinetta.
V nadaljevanju se nato ves čas vzpenjamo po večinoma travnatem pobočju vse do grebena Creste Verde kjer bomo ob poti ponovno opazili številne vojaške ruševine iz časa prve svetovne vojne. Z desne se nam tu priključi tudi pot z vrha Creta di Collinetta. Mi nadaljujemo levo ob travnatem grebenu, ki nas pripelje pod vzhodna pobočja vrha Creta di Collina. Tu se nam z avstrijske strani priključi še neoznačena steza.
Pot nato postane zahtevnejša in večinoma poteka po strmih travnatih pobočjih in občasno je potrebno tudi nekaj lažjega plezanja. Nekoliko višje pot zavije v levo in nas pripelje na nekoliko bolj skalnat teren. Pobočje postane še za odtenek bolj strmo in pri nekoliko bolj izpostavljenem prečenju nam je v pomoč tudi kratka vrv. Pot nato zavije v desno in nas ob grapi ponovno pripelje na travnat teren kjer strmina nekoliko popusti. Pot nato zavije v levo in nas pripelje na jugovzhodna pobočja po katerih vzpon ni več zahteven. Steza je tu nekoliko slabše vidna v pomoč pri orientaciji pa so nam markacije (rdeče pike) ter možici. V nadaljevanju se vzpenjamo proti grebenu, pobočje pa postaja vse bolj skalnato. Ko dosežemo greben, ki je na severno stran prepaden nadaljujemo levo in nato kmalu dosežemo vrh.
Z vrha nadaljujemo po sprva izpostavljenem grebenu nato pa pot zavije rahlo v levo in se spusti do razpotja v bližini bivaka.
Z leve se nam priključi pot 171 po kateri lahko kasneje sestopimo. Mi na razpotju nadaljujemo desno po široki polici mimo bivaka in nekaj vojaških ruševin do manjše škrbine. Tu pot zavije v levo in postane zahtevnejša. Gre za staro vojaško pot, ki je bila pred kratkim na novo opremljena z jeklenicami. V nadaljevanju pot poteka po levi južni strani grebena proti zahodu. Pot je občasno precej izpostavljena vendar je na težjih delih dobro zavarovana z jeklenico. Pot nato obide nekoliko manj izrazit vrh Krone (2744m) in se ponovno približa grebenu. Ob poti bomo opazili tudi naravno okno ter nekaj krajših vojaških rovov. Še naprej hodimo proti zahodu po nekoliko izpostavljenih policah, pogosto pa se tudi nekoliko strmeje vzpnemo. V zadnjem delu se najprej malenkost spustimo nato pa sledi še zaključni vzpon po strmem žlebu, ki pa je dobro zavarovan z jeklenico. Na vrhu žleba pot zavije v desno in po kratkem vzponu kmalu dosežemo razgleden vrh. 
Opisana pot do vrha Creta di Collina ni zavarovana in za manj izkušene je priporočljivo dodatno varovanje z vrvjo.
Sestopimo nazaj do bivaka nato pa sestopimo po poti 171, ki poteka po južni strani gore Creta di Collina. Nižje se priključimo poti 146, ki poteka proti koči Marinelli. V spodnjem delu je pot zavarovana z jeklenico. Po poti 146 se nato vrnemo do izhodišča na prelazu Plöckenpass.
Opis in slike se nanašajo na stanje leta 2018 (julij).

Slike:
         1
1 2
2 3
3 4
4 5
5 6
6 7
7 8
8 9
9 10
10 11
11 12
12 13
13 14
14 15
15 16
16 17
17 18
18 19
19 20
20 21
21 22
22 23
23 24
24 25
25 26
26 27
27 28
28 29
29 30
30 31
31 32
32 33
33 34
34 35
35 36
36 37
37 38
38 39
39 40
40 41
41 42
42 43
43 44
44 45
45 46
46 47
47 48
48 49
49 50
50 51
51 52
52 53
53 54
54 55
55 56
56 57
57 58
58 59
59 60
60 61
61 62
62 63
63 64
64 65
65 66
66 67
67 68
68 69
69 70
70 71
71 72
72 73
73 74
74 75
75 76
76 77
77 78
78 79
79 80
80 81
81 82
82 83
83 84
84 85
85 86
86 87
87 88
88 89
89 90
90 91
91 92
92 93
93 94
94 95
95 96
96 97
97 98
98 99
99 100
100 101
101 102
102 103
103 104
104 105
105 106
106 107
107 108
108 109
109 110
110 111
111 112
112 113
113 114
114 115
115 116
116 117
117 118
118 119
119 120
120 121
121 122
122 123
123 124
124 125
125 126
126 127
127 128
128 129
129 130
130 
Diskusija o izletu Plöckenpass - Creta della Chianevate / Kellerspitzen (čez Cresta Verde)
|  | 
    | darinka422. 02. 2019 | 
       Lepa zanimiva tura a že kar precej let nazaj, kar smo šli. In imeli nismo ravno lepe razglede. Oblaki so zakrivali vrh. In megla ob sestopu. In spomnim, se , da smo srečali le enega gornika vso pot. Bivaka pa se ne spomnim   , da bi bil .  Morda še kdaj ?   |  | 
|  | 
 
|  | 
    | Rok22. 02. 2019 | 
       Po tej poti sem šel julija in bivak ter varovala so bila čisto nova. Na nekaj mestih varovala še niso bila pritrjena v bivaku pa je bila še oprema in orodje za zavarovano pot. |  | 
|  | 
 
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej 
registrirati.