Ruski križ - Križ (krožna pot po kraljestvu Zlatoroga)

Dostop do izhodišča:
Najprej se zapeljemo v Kranjsko Goro, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti prelazu Vršič. Le malo pred 3. serpentino Ruske oz. vršiške ceste, bomo na desni strani opazili Ruski križ, na levi pa manjše parkirišče, kjer parkiramo. Ker je parkirišče razmeroma majhno in hitro polno lahko parkiramo tudi nekoliko višje na večjem parkirišču malo nad 4. serpentino (v tem primeru se moramo do našega izhodišča pri Ruskem križu nekoliko spustiti).
Do izhodišča lahko pridemo tudi s primorske strani in sicer preko prelaza Vršič.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas po nekaj korakih hoje pripelje do Mihovega doma na Vršiču.
Vzpon nadaljujemo po serpentinasti cesti, kjer le nekaj korakov za osmim ovinkom pridemo do manjšega razpotja, kjer se v levo odcepi pot k Ruski kapelici. Po krajšem vzponu po stopnicah, pridemo do omenjene kapelice, mi pa tu nadaljujemo nekoliko v desno, kjer v nekaj korakih ponovno stopimo na vršiško cesto. Vzpon nadaljujemo po cesti, s katere se nekoliko višje v desno odcepi markirana pot proti Erjavčevi koči.
Nadaljujemo desno pot pa nas že po nekaj korakih nadaljnje hoje pripelje na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo po levi poti (desno neoznačena pot na Kumlehovo glavo in Visoki Mavrinc). Slabo markirana pot malo višje preči studenček, nato pa zavije v levo, kjer se nato kar nekaj časa vzpenja skozi gozd. Višje stopimo iz gozda, pot pa nas le nekoliko naprej pripelje do Vršiške oz. Ruske ceste. Omenjeni cesti oz. bližnjici nato sledimo vse do Erjavčeve koče na Vršiču, le to pa dosežemo po nekaj minutah nadaljnje hoje. Za kočo se usmerimo po poti, ki pelje v gozd, kaj kmalu zagledamo grapo, ki pelje proti S vznožju Prisanka. Po grapi se spustimo približno 300 metrov, nakar zavijemo na desno. Mimo gostega ruševja in dreves se prebijemo do izteka vršaja, ki nas pripelje do melišča, na katerem se potem usmerimo proti Hanzovi poti na Prisank. Takšna pot nas nato pripelje do vstopa v plezalni del poti, ki se nahaja v bližini manjšega slapa.
Pri vstopu v steno nadaljujemo nekoliko desno in se pričnemo vzpenjati s pomočjo klinov in jeklenic. Pot nas nato pripelje do še enega slapa, ki ga s pomočjo klinov prečimo. Sledi nekoliko manj zahtevno prečenje strmih pobočij proti zahodu. Kasneje pot zavije v levo in se vzpne mimo nekaj ruševja. Na desni strani se nam tu odpre lep pogled proti nekoliko večjemu slapu, ki pada preko strmih sten. Sledi nekoliko strmejši vzpon po večinoma nezavarovanem pobočju, nato pa pot zavije desno v steno ter se strmo vzpne ob številnih klinih in jeklenici. Sledi ponovno prečenje nekoliko izpostavljenega pobočja. Pot nas vodi mimo manjšega Marijinega kipa, ki se nahaja levo v steni. Pot nato zavije nekoliko v levo in sledi kratek spust s pomočjo klinov in jeklenice, ki nas pripelje do snežišča. Snežišče se običajno obdrži čez celo leto, za prečenje pa nujno potrebujemo cepin in dereze. Na drugi strani snežišča nato pot zavije nekoliko desno in postane lažja. Vzpnemo se po travnatem pobočju mimo nekaj macesnov, nato pa nadaljujemo proti zahodu in po policah prečimo prepadna pobočja. Pobočje nato ponovno postane manj strmo in pot nas pripelje do razpotja, ki se nahaja na višini 1800 metrov. Desno vodi pot proti Prednjemu oknu, mi pa nadaljujemo levo po Hanzovi poti.
Po kratkem nezahtevnem vzponu se nato kar nekajkrat strmo vzpnemo ob jeklenici s pomočjo številnih klinov. Pot nas nato pripelje na dokaj položna pobočja na južni strani vrha Hanzov Turn (2040 m). Tu je običajno še eno snežišče, ki pa je precej manj strmo kot tisto prvo.
Nadaljujemo rahlo desno pod strme stene Prisojnika ter se nato vzpnemo po nekoliko gruščnati grapi proti škrbini na južni strani vrha Hudičev steber (2237 m). Tu je pred vstopom v zelo zahtevni del poti tudi vpisna knjiga. Pot se v nadaljevanju skoraj navpično vzpne s pomočjo jeklenice in klinov, nato pa po policah preči prepadna pobočja proti zahodu. Kasneje pot zavije v levo in se prične vzpenjati po precej strmih severnih pobočjih navzgor. Ta del poti večinoma ni zavarovan zato je potrebno še nekaj več previdnosti. Pot nato zavije v levo in nas po manj strmem pobočju pripelje na severovzhodno stran vrha. Tu pot ponovno postane zelo zahtevna in se najprej navpično vzpne po skobah nato pa še po nekoliko izpostavljenem pobočju s pomočjo jeklenice in klinov. Od tu sledi samo še kratek vzpon do vrha Prisojnika.
Hanzova pot na Prisojnik je najdaljša zavarovana plezalna pot v Sloveniji in tudi tehnično spada med najzahtevnejše. Zaradi snežišč na poti pa je tudi v poletnem času obvezna uporaba cepina in derez.
Z vrha Prisojnika sestopimo po markirani Jubilejni poti, ki pelje skozi zadnje okno. Hodimo po zelo izpostavljeni poti, zato tudi tu ni odveč uporaba kompleta za samovarovanje in čelada (predvsem v Oknu!). Pot zapustimo malo po škrbini med Prisankom in razorjem(1995 m.n.m.). Pot naprej preči pobočja pod Razorjem in nas le malo naprej pripelje do vstopa v tehnično bolj zahteven del poti. S pomočjo varoval se povzpnemo po kratki steni, ki pa ne predstavlja večjih težav. Pot se nato usmeri proti jugu in Utrujenemu stolpu. Kmalu smo na sedlu Planja, kjer se nam priključi pot s Pogačnikovega doma. Tu gremo levo (desno Planja) in vzpon nadaljujemo po poti, ki je lepo speljana po naravnih prehodih (ponekod rahlo izpostavljeno). Višje zagledamo votlino v kateri se skoraj čez vse leto zadržita sneg in led. Pot se nato počasi obrača v levo in kmalu hodimo po izpostavljeni polički. Pot se nato obrne desno na drugo stran grebena. Sledi le še nekaj korakov lažjega plezanja in smo na vrhu.
Z Razorja se spustimo na Kriške pode, lahko zavijemo iz poti pet minut in se okrepčamo v Pogačnikovem domu na Kriških podih (2050 m.n.m.), ali pa nadaljujemo naprej proti Križu (2410 m.n.m.).
Od Pogačnikovega doma nadaljujemo v smeri Razorja in Križa po poti, ki se rahlo spusti in nas v nekaj korakih pripelje do naslednjega razpotja, kjer gremo desno (levo Razor). Naprej se vzpenjamo po sprva zložni, nato pa po nekoliko bolj strmi poti, ki nas vodi čez kraški svet Kriških podov. Nekoliko višje se v desno (oz. naravnost) odcepi pot, ki vodi k Zgornjemu Kriškemu jezeru, mi pa nadaljujemo naravnost (oz. levo) po poti, ki višje preči strma pobočja Kriškega roba. Ko nas pot na koncu prečenja Kriškega roba pripelje na greben, nam pogled uide na 2382 m visoko Šplevto (gora v obliki Indijanca). Naprej se pot strmo vzpne po razčlenjenem skalovju (nevarnost zdrsa) in nas višje pripelje na Bovška vratica. Nadaljujemo desno proti vrhu Križa (naravnost Škrlatica, Dolkova špica, Krnica in bivak na Rušju), do katerega imamo le še 10 minut hoje. Pot naprej se najprej zložno vzpenja po vse ožjem grebenu, nato pa se s pomočjo jeklenice strmo vzpne čez rahlo izpostavljeno skalno ploščo, za katero pridemo do zanimivega prehoda skozi naravni žleb. Z nekaj spretnosti, se skozi ozek žleb povzpnemo na razgleden Križ.
S Križa sestopimo proti vrhu Kriške stene (2289 m.n.m.) in po zavarovani planinski poti proti Krnici. Od Krnice nas nato čaka samo še lagoden sprehod nazaj do 3. serpentine. S tem je naš krog sklenjen.
Na tej poti smo naredili okoli 2800 višinski metrov. Pot je zaradi snežišča pametno prehoditi v poznem poletju. Od vas bo zahtevala maksimalno fizično pripravljenost (kondicijo), psiho na mestu in delujoč fotoaparat. Za mnoge bo to v enem dnevu neizvedljivo. (Možnost spanja na kriških podih) Za vse pa ki se boste te krožne poti lotili, vas pa čaka neizmerna lepota Julijcev, temačna S stena Prisanka, ter pašniki in kraški svet kriških podov. Za tiste, ki hočejo pa res odnesti maksimalno pa si lahko izlet podaljšajo še na bljžnji Stenar (2501 m.n.m.) Od Križa še uro hoda.
Čas hoje: 3. serpentina ceste-Prisank (Hanzova) 5 ur, Prisank-sedlo Planja 2 ure, Planja-Razor 1 ura, Razor-Kriški podi 45 minut, Kriški podi-Križ 1,5 ure, Križ-Vrh Kriške stene 10 minut, Stena-Krnica 1,5 ure, Krnica-izhodišče 30 minut.
Časi so zgolj informativnega značaja in ne štejejo oddihov na poti, do katerih bo prav gotovo prišlo.

Ob poti: Mihov dom na Vršiču (1085m), Ruska kapelica (1130m), Erjavčeva koča na Vršiču (1525m), Prisank / Prisojnik (2547m), Zadnje okno (2200m), Sedlo Planja (2349m), Razor (2601m), Sedlo Planja (2349m), Pogačnikov dom na Kriških podih (2050m), Bovška vratica (2375m), Križ (2410m), Bovška vratica (2375m), Vrh Kriške stene (2289m), Koča v Krnici (1113m)

Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Stenar

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga