Izhodišče: Svino (250 m)
| Širina/Dolžina: | 46,2424°N 13,569°E |
| |
Čas hoje: 3 h 45 min
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 1392 m
Višinska razlika po poti: 1392 m
Zemljevid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 26.978
 | 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
a) Dostop iz Tolmina: Iz Tolmina se peljemo proti Kobaridu in na novo zgrajeni obvoznici, ki po desni strani obide Kobarid peljemo naravnost proti centru. Le malo pred središčem Kobarida se levo odcepi cesta proti vasi Svino. Odcep je označen! Tej cesti sledimo do mesta, kjer se le ta začne vzpenjati. Parkiramo na parkirišču ob cesti. Če z vožnjo nadaljujemo do vasi Svino nismo ničesar pridobili saj tam ni možno parkiranje.
b) Dostop iz Bovca: Iz Bovca se peljemo proti Kobaridu in ko pridemo do obvoznice mimo Kobarida zavijemo desno v center Kobarida. V središču Kobarida se desno odcepi cesta k mejnemu prehodu Robič. Tu nadaljujemo naravnost (rahlo levo) proti Tolminu a le nekaj deset metrov do mesta, kjer se desno odcepi cesta v vas Svino. Naprej sledi zgornjemu opisu.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti ob kateri smo parkirali. Po dobrih petih minutah hoje pa pridemo v vas Svino, kjer opazimo oznake za Matajur levo, Sužid pa desno. Tu nadaljujemo levo med hišami z neopaznimi oznakami za Matajur. Če nismo prepričani katera pot je prava je bolje vprašati koga, če le imamo to možnost. Prava pot gre nekoliko bolj levo in nas kmalu mimo hiš pelje čez pašnike za katerimi gre pot v gozd. Naprej so markacije bolj pogoste in tudi orientacija je lažja.
Pot se nato začne strmeje vzpenjati in nas po približno pol ure hoje pripelje na širši kolovoz, ki pride iz vasi Sužid. Naprej se nekaj časa vzpenjamo po kolovozu, ki pa ima kar nekaj razpotij, a je pot dobro označena. Pred propadajočo staro vojaško bajto pa nas pot na Matajur usmeri levo navzgor. Tu se kolovoz spremeni v strmo vojaško mulatjero, ki nas po precej strmem pobočju pripelje na manj strma pobočja. Pot nas nato pripelje do novo zgrajene gozdne ceste katero pa samo prečimo. Na drugi strani ceste se povzpnemo nekaj korakov in pred seboj zagledamo pastirske koče na Svinski planini.
Na planini opazimo oznake levo planina Idrsko, desno planina Sužid. Oznak za Matajur ni a je pot proti Matajurju markirana.
Pot poiščemo med kočami na planini in le ta naprej poteka po manjši neizraziti dolinici zmerno navzgor. Kljub temu, da je pot markirana pa je mestoma slabo vidna in ponekod zaraščena. Po približno 15 minutah hoje od planine pridemo do rezervoarja za vodo in v njegovi bližini opazimo planinske smerokaze. Tu se usmerimo naravnost v smeri Matajurja po še vedno slabo vidni a markirani stezici. Pot nas nato pelje čez zaraščen travnik za katerim se priključimo lepo shojeni poti, ki pride iz vasi Avsa ali Livek.
Nadaljujemo desno in pot, ki se zmerno vzpenja nas nato kmalu pripelje do naslednjih smerokazov, kjer nadaljujemo levo navzgor v smeri Matajurja. Le nekaj korakov naprej pa pridemo na mejni greben med Slovenijo in Italijo. Tu pot zavije desno in se naprej vzpenja po širokem zložnem grebenu. Tej poti, ki nas pelje po vse lepših razgledih sledimo do vrha Matajurja, ki ga že vidimo pred seboj.
Svino - Svinska planina 2:40, Svinska planina - Matajur 1:05.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
Diskusija o izletu Svino - Matajur
|
| pier14. 01. 2010 |
V nedeljo nameravam opraviti izlet po tej poti, pa bi prosil, za informacijo o sneznih razmerah in, ce so, tezavnosti pri orientaciji.
Najlepsa hvala
|
|
|
|
| mojcej'723. 08. 2010 |
Včeraj 2.8.2010 sem si izbrala tole verzijo vzpona na Matajur, kot eno izmed točk SLOVENSKE planinske transverzale. Na vrhu pa zgroženo ugotovila, da obstaja le ITALIJANSKA vpisna knjiga, in še ta v neki leseni škatli znotraj cerkvice in popolnjena z vpisi do konca in še na platnicah. O žigu pa ne znotraj, ne zunaj pri razgledni kamniti točki, ne duha ne sluha, tudi plehnata skrinjica je bila prazna. Ali je PD Gorica malo na počitnicah?, ali pa ne vemo več čigav je Matajur - slovenski ali italijanski. In kje je slovenska vpisna knjiga? Na drugi strani v Domu pod Matajurjem (prelaz Pelizzo) sicer v koči imajo žig - trikoten - ampak ne vem če velja za našo transverzalo. Poleg tega na njem piše MONTE NERO, kar bi v prevodu bilo Črni vrh. To pa je tudi naslednji vrh proti zahodu, če se greš italijansko vezijo pohodov. Dočim pa je na kartah Črni vrh vpisan pod italijansko verzijo MONTE FUSCO. Fino bi bilo, če bi bili vrhovi, žigi in karte na mejnih področjih usklajeni. No ja, dan je bil vseeno lep.
|
|
|
|
| mojcej'723. 08. 2010 |
Včeraj 2.8.2010 sem si izbrala verzijo vzpona na Matajur iz vasice Svino. Na vrhu Matajurja kot točke SLOVENSKE transverzale pa zgroženo ugotovila, da obstaja le ITALIJANSKA vpisna knjiga (v leseni škatli znotraj cerkvice) in še ta popolnjena z vpisi do konca in še na platnicah. O žigu pa ne znotraj, ne zunaj pri razgledni kamniti točki, ne duha ne sluha, tudi plehnata skrinjica je bila prazna. Ali je PD Gorica malo na počitnicah?, ali pa ne vemo več čigav je Matajur - slovenski ali italijanski. In kje je slovenska vpisna knjiga? Na drugi strani v Domu pod Matajurjem (prelaz Pelizzo) sicer imajo žig - edini - je pa enakokrat trikoten in na njem piše MONTE NERO (Črni vrh), Rifuggio Pelizzo. Zdaj pa ne vem, kdo je bolj smotan, mi ali oni. Črni vrh je namreč vrh, ki leži še bolj zahodno in je na slovenskih kartah označen kot Črni vrh s prevodom Monte Nero, na italijanskih kartah pa kot Monte Fusco in spodaj s slovenskim prevodom Črni vrh. Fino bi bilo, če bi uskladili vrhove z žigi (PZS)in kartami na mejnih področjih tudi z Geodetskim zavodom. No, tudi brez tega je bil sicer dan lep.
|
|
|
|
| mojcej'723. 08. 2010 |
Ja potem so ga pa ukradli, kaj jaz vem, zdaj ga ni bilo.
|
|
|
|
| klm7. 02. 2013 |
Žig je že 3. 7. 2012 odnesla kavka. Sicer pa zgolj pripomba k zgornjemu opisu: med potjo ne obidemo "propadajoče stare vojaške bajte" še posebej ne vojaške, pač pa propadajoči senik, kakršni so razmetani okrog in okrog Matajurja in gre za tipični arhitekturni tip stavbe, ki je služila za spravilo sena na senožetih. Te se bile še najbolj v uporabi med 50. in poznimi 70. leti prejšnjega stoletja, nakar so se začele postopoma zaraščati.
|
|
|
|
| Skovik8. 10. 2014 |
A je al ni žig na vrhu sedaj?
|
|
|
|
| slavkoo8. 10. 2014 |
Žig na vrhu JE. Tisti "ta železni", je treba imeti s seboj blazinico. Blizu razgledne kamnite točke, treba dobro pogledat, na neki cevi je...
|
|
|
|
| Skovik9. 10. 2014 |
Super, hvala za odgovor 
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.