Vitanje - Basališče (Paški Kozjak)
Izhodišče: Vitanje (452 m)
| Širina/Dolžina: | 46,3845°N 15,2889°E |
| |
Čas hoje: 2 h 30 min
Zahtevnost: lahka označena pot
Višinska razlika: 820 m
Višinska razlika po poti: 820 m
Zemljevid: Pohorje 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 19.471
 | 2 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
a) Z avtoceste Ljubljana - Maribor se usmerimo na izvoz Celje - center in z vožnjo nadaljujemo proti Vojniku. V Vojniku nadaljujemo levo proti Dobrni, mi pa omenjeni cesti sledimo do kraja Nova Cerkev, kjer nas oznake za Vitanje usmerijo desno. Naprej se peljemo po ožji in ovinkasti cesti, po kateri prispemo v kraj Vitanje. Tu nadaljujemo levo in se po vzpenjajoči cesti vzpnemo do cerkvice sv. Antona ob kateri parkiramo na primernem mestu, še bolje pa da parkiramo na enem od parkirišč v središču Vitanja.
b) Z avtoceste Maribor - Ljubljana se usmerimo na izvoz Slovenske Konjice, nato pa cesti sledimo proti omenjenemu kraju. Iz Slovenskih Konjic vožnjo nadaljujemo po regionalni cesti proti Celju, mi pa ji sledimo do kraja Stranice, kjer v krožišču zavijemo desno proti Vitanju. Cesti sledimo do omenjenega kraja, kjer v glavnem križišču zavijemo levo proti Novi Cerkvi, nato pa po nekaj 10 metrih desno v klanec (smer Paški Kozjak). Naprej ožji in vzpenjajoči cesti, nato sledimo do cerkve sv. Antona ob kateri parkiramo na primernem mestu, še bolje pa da parkiramo na enem od parkirišč v središču Vitanja.
Opis poti:
Iz središča Vitanja se usmerimo na cesto v smeri naselja Brezen in markirane poti na Paški Kozjak ter Smereške peči. Po krajšem vzponu po omenjeni cesti pa prispemo do cerkve sv. Antona v Vitanju, kjer nadaljujemo po levi cesti v smeri Paškega Kozjaka. Le malo naprej cesta naredi levi ovinek, mi pa jo ravno na tem mestu zapustimo, saj nas oznake za Basališče usmerijo desno na kolovoz, ki se vzpne ob bližnjem potoku. Kolovoz se kmalu konča markirana "pot" pa zavije desno in se vzpne čez travnate senožeti do bližnjih hiš, kjer stopimo na stransko cesto. Od hiš se sprehodimo do glavne asfaltirane ceste, katero pa le prečimo in vzpon nadaljujemo po markirani in lepo vidni poti. Naprej kratek čas hodimo po širši poti, nato pa nas markacije usmerijo ostro levo na ožjo stezi, ki se sprva strmo vzpne, nato pa se prečno vzpenja čez razmeroma strma pobočja. Višje se priključimo širši poti, le ta pa nas v prečnem vzponu pripelje pod skalne pečine. Sledi še kratek vzpon in pot nas pripelje do mesta, kjer se v levo odcepi kratka pot k razgledni točki na Smereški peči.
Z razgledne točke se vrnemo nekaj metrov nazaj, nato pa vzpon nadaljujemo po markirani poti, katera nas hitro pripelje iz gozda na rob travnatih senožeti. Naprej se vzpnemo ob robu gozda, kjer po nekaj minutah prispemo do bližnje ceste.
Na cesto stopimo ravno na manjšem križišču, mi pa vzpon nadaljujemo po srednji cesti v smeri Paškega Kozjaka. Naprej se vzpnemo mimo kapelice in kmetije Strmečnik, nato pa markirana pot zavije desno v gozd. Višje dvakrat prečimo cesto, ko pa na njo stopimo tretjič, le tej sledimo v desno, a le do prvega križišča. Na križišču ne nadaljujemo po levi niti ne po desni cesti, ampak vzpon nadaljujemo naravnost po markirani poti, ki se vzpne med obema cestama. Po krajšem vzponu pridemo do osamljene domačije za katero gre pot v gozd in se prične strmo vzpenjati. Višje se pot postopoma položi in nas pripelje do manjše izravnave, kjer stoji lovska koča Javorje.
Od lovske koče nadaljujemo v smeri Basališča in pot nadaljujemo po razmeroma strmem kolovozu, ki se višje položi in postopoma spremeni v občasno precej zaraščeno stezico. Naprej sledimo markacijam, le te pa nas že kmalu pripeljejo do gozdne ceste, kateri pa sledimo v desno. Sledi nekajminutna hoja po cesti, nato pa se ta konča pri bližnji lovski opazovalnici.
Nadaljujemo levo po markiranem kolovozu, s katerega se kmalu rahlo v levo odcepi steza, ki vodi na Basališče. Pot le nekaj korakov višje preide na neizrazit greben, kjer zavije v desno. Sledi še nekaj minut rahlega do zmernega vzpona in pot, ki večinoma poteka skozi gozd nas hitro pripelje na najvišji vrh Paškega Kozjaka.
Ob poti: Smereška peč (685m), Strmečnik (749m), Lovska koča Javorje (1080m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
Diskusija o izletu Vitanje - Basališče (Paški Kozjak)
|
| Ronaldinho8230. 01. 2013 |
Pot sem opravil v soboto 26.01. zjutraj, s štartom v Vitanju ob 7.uri. Hodil sem po markirani poti. Ko pot prečka cesto in preide v gozd snega ni veliko, res pa je, da pred menoj ni bilo pohodnikov. Gaženja ni bilo, saj je snega komaj 5 cm. Potem, ko se pa pot še parkrat sreča z asfaltno cesto, pa je snega že več in ko gre mimo hiše z vijolčnimi robovi je bilo snega že čez gležnje. Sneg je bil v soboto suh, tako, da gamaš nisem niti potreboval. Skratka, sneg ni bil problematičen, tudi nad lovsko kočo ne, ko ga je bilo vedno več. Pot je markirana povsem v skladu z ostalimi potmi, edino na kakšnih razpotjih sem se moral ustaviti in dobro pogledati kam naprej. Ker pred menoj ni bilo pohodnikov sem parkrat malce zgrešil pot ampak potem naknadno slučajno opazil markacije nižje ali višje od moje poti. Na Basališču snega ni veliko, zgleda ga je veter spihal, se pa že ponekod, kjer je napihan sneg udira nad koleno ali pa malenkost manj. Drugače pa sploh ni težav. Meni osebno je bilo težje potem nadaljevati pot od Ostrice po grebenu do Sv. Jošta. Tam so bile vidne stopinje predhodnikov, ampak korak sploh ni varen. Nekje je sneg spihan do kopnega, nekje ga je pa kar precej, podlaga pa trda in pomrznjena. Ker se podlaga menja in ker nisem vedel kakšen je sneg, sem imel parkrat kar srečo, da sem v roki držal cepin in da sem se ustavil. V takih razmerah ni primerno za tiste, ki niso vajeni hoje po takem svetu v takih pogojih. Poleti je to verjetno zelo prijetna pot, ampak pozimi pa ni nedolžno. Snega na Sv. Joštu je približno 30cm, spust do koče pa sploh ni bil problematičen, ker tukaj se pa vidi gaz. Od koče na Kozjaku sem se potem spustil v Dobrno. Prvotno sem imel v mislih pot preko Visokega, ampak so mi pohodniki v koči odsvetovali, ker naj bi bilo kar precej snega, zato sem šel kar direktno po cesti. Sicer se kar vleče, ampak sem pa užival v razgledih po teh gozdovih in vrhovih.
|
|
|
|
| zajko16. 03. 2015 |
Pot smo začeli v kraju Brezen nad Vitanjem(750 nmv)in po označeni poti čez Basališče-Špik-Pl.dom-Dobrna.Hoje 5,15 ure,sk.vzpona 840 m.Pot po grebenu zaradi snega kar naporna,mestoma nevarna za zdrs,še posebno iz Špika po strmi nevarovani poti do koče.Sicer pa ok.
|
|
|
|
| ivanka.zrna2. 05. 2018 |
le čemu služijo vgrajeni kovinski žigi /Špik/če pa so uničene črke. žalosti pa me tudi to, da nekateri kradejo pl.žige in jih potem delijo, proti plačilu, študentom kot dokaz za prehojene ture ki bi naj bile obvezne za izpit pri predmetu telesne kulture.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.