Zadnjica - Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III (čez Dolič)
Izhodišče: Zadnjica (650 m)
Širina/Dolžina: | 46,3824°N 13,7604°E |
| |
Ime poti: čez Dolič
Čas hoje: 6 h 25 min
Zahtevnost: lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 1870 m
Višinska razlika po poti: 1930 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 24.659
| 4 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas mimo nekaj hiš (predvsem vikendi) v približno 15 minutah pripelje do mesta, kjer se cesta razcepi na dva dela (ob križišču je bilo nekoč parkirišče, danes pa je parkiranje prepovedano).
Nadaljujemo po spodnji desni cesti (po zgornji cesti prispemo do tovorne žičnice, ki pelje na Pogačnikov dom) v smeri Doliča, Luknje in Prehodavcev. Sprva zložni cesti, ki nas vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd, sledimo skoraj do njenega konca, oz. točneje do označenega razpotja, kjer se v desno odcepi markirana pešpot proti Prehodavcem (do sem potrebujemo približno 1 uro).
Z razpotja na predelu imenovanem Utro nadaljujemo naravnost, cesta pa se tu dokončno spremeni v pešpot oz. mulatjero. Vzpon nadaljujemo po stari mulatjeri, katera se v nadaljevanju zmerno vzpenja čez občasno bolj strma pobočja. V nadaljevanju se že kmalu v desno odcepi plezalna pot čez Komar, mi pa nadaljujemo naravnost ter vzpon še naprej nadaljujemo po široki poti. Razgledna pot, ki občasno poteka čez zelo strma pobočja, pa nas višje pripelje na naslednje označeno razpotje.
Z razpotja se usmerimo desno (levo Luknja in Triglav čez Plemenice) in pot nadaljujemo v smeri Koče na Doliču. Še naprej široka pot se v nadaljevanju prične vzpenjati proti jugu, pri tem pa preči pobočja Vrha Zelenic (2468 m). Ko se pobočje nekoliko položi se nam z desne priključi pot čez Komar, mi pa mulatjeri sledimo do naslednjega razpotja, kjer se v desno odcepi pot proti Zasavski koči (pot Mire Marko Debelakove čez Kanjavčeve police).
Tu nadaljujemo levo, nas pa vse bolj razgledna in občasno prepadna pot pripelje do razpotja v bližini Koče na Doliču.
Od razpotja v bližini Koče na Doliču nadaljujemo levo proti zahodu in vzpon nadaljujemo po mulatjeri, ki se kar strmo vzpenja. Po pol ure hoje od koče se svet zravna in pot ne pridobiva več na višini. Sedaj pred seboj lepo vidimo Triglav. Naprej hodimo v smeri Triglava po podih, kjer je potrebna previdnost, da ne stopimo v kakšno luknjo in si pri tem zvijemo noge. Naprej pridemo na razpotje, kjer se nam priključi pot s Plemenic.
Tu nadaljujemo levo na nemarkirano pot (desno Triglav), ki ji sledimo 10 minut do Morbegne.
Zadnjica - Dolič 4:45, Dolič - Morbegna 1:40.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
Diskusija o izletu Zadnjica - Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III (čez Dolič)
|
wolphgang26. 05. 2011 |
za vse pametnjakoviče, poglejte si današnjo etapo kolesarske dirke po Italiji in se prepričajte, da ni trdnjava poimenovana po nobeni Morbegni, temveč Morbenju (v imenovalniku: MORBEGNO)
|
|
|
|
BT8827. 05. 2011 |
Ma kej bo posnet film
|
|
|
|
Brezpotnik6. 11. 2011 |
Ko sem v enem zadnjih planinskih vestnikov prebral zgodbo o Morbegni, moraš postati jezen.... Takoj, ko bo dovolj varno se odpravim k njej, dokler jo je še videti...
|
|
|
|
B26. 11. 2011 |
Žalostno,toda resnično! Parcela in stavba je last Občine Bovec! Le kako se lahko dovoli takšno razdejanje. Bivša italijanska vojašnica, bi lahko služila za zavetišče marsikomu in bi stala še vrsto let, če je ne bi uničil človek, ki sodi v njemu najbližjo ustanovo! Le zakaj Občina Bovec ne urgira in zaščiti svoje lastnine, oziroma tistega kar je ostalo, tega človeka pa pošlje po kratkem postopku v zanj primerno okolje? Lahko pa bi kaj storili tudi v Ljubljani in zaščitili zgodovinski in za planinca ali pohodnika izredno pomemben objekt.
|
|
|
|
heinz6. 11. 2011 |
krepka zmota.. nima smisla kar koli ponavljat..
|
|
|
|
BOSTJAN346. 11. 2011 |
Tudi moje mnenje je,da bi lahko služila kot planinska postojanka,saj v poletnih mesecih vedno primankuje ležišč.
|
|
|
|
korl9. 11. 2011 |
Če stoji objekt v bovški občini bi morali ukrepati tankajšni domačini. A odnos upravnih enot do teh zadev vemo kako mačehovski je. Čudi me da se ni za to konkretneje zavzel gospod Zlodej ki je gotovo zelo kompetenten in velik oziroma najboljši poznavalec. Če se samo spomnim kako uspešno je pred časom posredoval proti premestitvi aljaževega stolpa in ga ohranil zanamcem, ni hudič da ne bi bil s podobno zasnovano odmevno akcijo uspešen tudi pri ohranitvi tega zgodovinskega objekta.
|
|
|
|
B29. 11. 2011 |
Da, preverjeno v programu PISO piše: Parcela št.: 445/9, ZKV št.: 65 Funkcionalni objekt 18 kvadr. metrov Porušeni objekt 316 kvadr. metrov Neplodno 5630 kvadr. metrov Lastnik: Občina Bovec, Trg Golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec Kratko in jedrnato! Mislim, da je sedaj jasno, kdo bi moral ukrepati in skrbeti za svojo lastnino! Tu je pa še Triglavski narodni park! Prosim lepo??? Pod samim vrhom Triglava, se dovoljuje takšno razdejanje!
|
|
|
|
slainter10. 11. 2011 |
Takole je izgledala Morbegna 30. septembra letos. Očitno so jo zminirali. Pri nas je znano, da je zgodovinska dediščina marsikomu napoti.
|
|
|
|
merkur11. 11. 2011 |
MajaO me je znotraj teme "Oddaje o gorah, hribih, ..." spet spomnila na Lojza. Na njegov način življenja. In ob tem na njegove bivake; vse, ne le na tega ob Morbegni. Hočem reči, da si človek ne more kaj, da ne bi na nek intimen način občudoval njegove posebnosti in svojske ustvarjalnosti. Priznam, vedno mi je bilo v izjemno zabavo ogledovati gradbeno spretnost in inventivnost, kot tudi prebirati njegove zapise v vpisnih knjigah. Vse skupaj me je še najbolj spomnilo na stare otroške igre, ko se je še gradilo hišice v drevju in se na ta način odmikalo "daleč stran" od sveta odraslih ... Tam je bilo varno in lepo, veljala so posebna pravila ... Te hišice so potem, ko smo otroci čisto po otroško pozabili nanje, sčasoma strohnele. Prav podobno se godi nekaterim Lojzovim stvaritvam ... Vse to, kar sem napisal doslej, pa še ne pomeni, da je ta njegova samosvoja gradbena dejavnost tudi v načelu družbeno sprejemljiva. Ni! A tudi preveč moteča in škodljiva ni, dokler ni množična, torej, dokler se ne pojavi nekaj stotin "Lojzov", ki bodo s samovoljno postavljenimi "vikend hišicami" poselili naše gore ... doline so že poselili (drugačni "Lojzi") ... mnoge vrhove so označili spet drugi ... K Morbegni. Edina res sporna in na prvi pogled škodljiva stvar, ki se jo je bojda (?!) naš možakar lotil in je bojda (?!) niti ne zanika, je "čiščenje razgleda" pred svojim višinskim domovanjem na ZTP. Ker vem, da ima Lojz iskrene in načelne gorniške prijatelje, sem ob razvoju teh in podobnih tem vedno pričakoval, da bodo omogočili na tem forumu tudi njegov glas. Ne apriorij zaščite, ki ne dopušča dvomov in ne dovoli vprašanj. Pošten glas, v skladu z načeli, s katerimi Lojz živi.
|
|
|
|
panda12. 11. 2011 |
Kaj pa če bi gor poslali gradbenega inšpektorja in naj ugotovi, zakaj se gre? Mogoče gre za črno gradnjo? Kolikor je meni poznan zakon TNP, je to kar se pri Morbegni dogaja v nasprotju s tem zakonom. Pri parkiranju v TNP so redarji načelni, tukaj gori pa se ne ukrene nič. Nimam nič proti Lojzu in njemu podobnim, ampak, nismo pred zakoni vsi enaki? Presodite sami. LP
|
|
|
|
heinz12. 11. 2011 |
Ob vseh teh navedbah o črni gradnji, rušenju ipd, se velja vprašati kateri Lojz ruši bivše karavle po Karavankah, npr na Sečah, (ta je bila samo v zadnjem letu znatno zrušena), na Vošci, v Rovtah, ali že samo na Obranci.. Še več: kdo ruši stare ostanke hribovskih in visokogorskih stavb po vsem svetu? Kje naj najdemo toliko grešnih Lojzov? Sicer pa predlagam, da obiščete Lojza in ga o tem osebno povprašate..
|
|
|
|
merkur12. 11. 2011 |
Heinz, izgleda kot da bi ti hotel za vsa rušenja visokogorskih stavb po celem svetu in takisto pri nas okriviti izključno gospoda, ki dela počasi, zanesljivo, ... in se piše Čas. Pa saj te verjetno ne razumem prav?! Kajti, če je ta gospod kriv tudi v primeru Morbegne, potem se je tam v zadnjih nekaj letih posebno potrudil. Fotografije trdnjave na desni strani objave so zgovorne Kakorkoli, Lojz ima morda le to nesrečo, da si je košček "nikogaršnjega" sveta ogradil zase (!) ob bivši vojašnici, ki je hkrati ob živahni triglavski poti. Tudi zato ga je opazilo več ljudi kot bi ga sicer in tudi zato je postal predmet zanimanja javnosti ter posledično medijev. Pa še kakšen prijatelj se je, kot se pogosto rado zgodi, mimogrede malo posončil v žarkih njegove slave. Ne vem sicer, če bi bil Lojz prav posebej vesel ako bi ga mimoidoči hodili spraševat o ruševinah pred njegovim "domačim" pragom? A morda se motim in gre v tem primeru za "njegov glas"? Sem pa skoraj prepričan, da ga je kdo, ki prebira (in morda piše na) ta forum, kaj takega že vprašal. Zgoraj v tej temi nekje sem zasledil pomenljiv stavek: "krepka zmota.. nima smisla kar koli ponavljat.." iz katerega se da sklepati, da je avtor natančno seznanjem z vsem, a je bilo itak že vse povedano. Je bilo? Kje?
|
|
|
|
joža x12. 11. 2011 |
Pa kaj vam je toliko do te makaronarske podrtije,a ni že dovolj turizma v TNP,po moje veliko preveč,Jaz sem za to ,da se podrejo vsi P.D. okoli Triglava,se z NJEGA,pobere vso železje,ne pa da nam po narodnem simbolu ščijejo ,serjejo,kozlajo...turisti z vsega sveta.
|
|
|
|
CarpeDiem24712. 11. 2011 |
Joža x, tebe bi bilo potrebno svetovati prihodnjemu premjeju, za ministra za Turizem, obetal bi se pravljični razcvet te panoge v naši deželici, res vsa čast za takšno razmišljanje!
|
|
|
|
Peter Pehani8. 02. 2022 22:43:11 |
Živjo, javljam popravek za zapis Morbegna ( https://www.hribi.net/gora/morbegna/1/105) Že nekaj časa se ve, da sta med 1. in 2. svetovno vojno v bližini vrha Glava v Zaplanji (2556 m) stala kar dva italijanska objekta: 1/ JZ od Glave v Zaplanji je stala velika visokogorska vojašnica, zgrajena iz kamna. Njeni ostanki so vidni še danes. Njeno pravo ime je Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III. (ital. Caserma Rifugio Vittorio Emanuele III di Monte Tricorno). Zgrajena je bila 1933/34. 2/ SV od Glave v Zaplanji pa je nekoč stalo majhno leseno vojaško zavetišče (že zdavnaj povsem propadlo). Zgrajeno je bilo 1919. Imenovalo se je Morbegna. To zavetišče je "zakuhalo" več desetletij trajajočo zmoto o imenih. Glej še: Triglavska vojašnica V. Emanuela III. Resnica o Morbegni Skratka, točka na hribi.net se mora imenovati Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III., ne pa Morbegna! Prosim za popravek lp p
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.