Zadnjica - Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III (čez Plemenice)
Izhodišče: Zadnjica (650 m)
| Širina/Dolžina: | 46,3824°N 13,7604°E |
| |
Ime poti: čez Plemenice
Čas hoje: 6 h 10 min
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot, lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 1870 m
Višinska razlika po poti: 1870 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 15.343
 | 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas mimo nekaj hiš (predvsem vikendi) v približno 15 minutah pripelje do mesta, kjer se cesta razcepi na dva dela (ob križišču je bilo nekoč parkirišče, danes pa je parkiranje prepovedano).
Nadaljujemo po spodnji desni cesti (po zgornji cesti prispemo do tovorne žičnice, ki pelje na Pogačnikov dom) v smeri Doliča, Luknje in Prehodavcev. Sprva zložni cesti, ki nas vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd, sledimo skoraj do njenega konca, oz. točneje do označenega razpotja, kjer se v desno odcepi markirana pešpot proti Prehodavcem (do sem potrebujemo približno 1 uro).
Z razpotja na predelu imenovanem Utro nadaljujemo naravnost, cesta pa se tu dokončno spremeni v pešpot oz. mulatjero. Vzpon nadaljujemo po stari mulatjeri, katera se v nadaljevanju zmerno vzpenja čez občasno bolj strma pobočja. V nadaljevanju se že kmalu v desno odcepi plezalna pot čez Komar, mi pa nadaljujemo naravnost ter vzpon še naprej nadaljujemo po široki poti. Razgledna pot, ki občasno poteka čez zelo strma pobočja, pa nas višje pripelje na naslednje označeno razpotje.
Z razpotja se usmerimo levo v smeri Pogačnikovega doma, Luknje in Triglava (desno Koča na Doliču). Od razpotja nas vojaška mulatjera vodi proti vzhodu in preči strma pobočja. Kasneje se pot nekajkrat vzpne v ključih, nato pa ponovno sledi prečenje v rahlem vzponu vse do sedla Luknja.
Na sedlu kjer je razpotje nadaljujemo desno v smeri Triglava. Levo vodi pot na Bovški Gamsovec, naravnost navzdol pa proti Aljaževem domu v Vratih.
Pot v nadaljevanju postane zelo zahtevna in se že v začetku prične skoraj navpično vzpenjati ob jeklenici. Ko preplezamo začetno steno se pot rahlo položi kar pa ne pomeni, da je konec težav. Od tu naprej varoval skoraj ni in občasno hodimo po stezi nad globokim prepadom. V mokrem velika nevarnost zdrsa! Težave nato počasi popustijo in pot zavije rahlo v levo ter nas pripelje do grebena od koder se nam odpre pogled proti vzhodu. Nadaljujemo po razglednem grebenu in pot kmalu postane ponovno nekoliko zahtevnejša. S pomočjo jeklenice in številnih klinov se nekajkrat strmo vzpnemo, nato pa sledi še kratek strm spust. Tu se nam na levo odpre pogled proti znameniti Sfingi (najstrmejši triglavski steber).
V nadaljevanju pot postane manj strma in nas vodi po škrapljastem terenu. Steza je na tem delu nekoliko slabše vidna, poteka pa levo od Glave v Zaplanji in Morbegne, ki jo vidimo pred seboj. Na tem delu poti je lahko tudi v poletnem času še kakšno snežišče, ki pa ni strmo, tako da cepin ni potreben.
Pot nas nato pripelje do razpotja na Zahodni Triglavski planoti, kjer nadaljujemo desno (levo Triglav, rahlo desno Dolič) po neoznačeni poti, ki nas po nadaljnjih 10 minutah hoje pripelje do Morbegne.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
Diskusija o izletu Zadnjica - Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III (čez Plemenice)
|
| Pobesneli delfin19. 03. 2008 |
Mislim, da je povsem točno ime 'Morbegno', ne Morbegna. Kakorkoli že, imenuje se po kraju v južni Italiji.
|
|
|
|
| triglavski21. 03. 2008 |
Zgornji opis je milo rečeno slab, poln napak in kot tak nekoristen. Mulatjere seveda niso iz časa 1. svetovne vojne, ker tam pač ni bilo frontne linije, ampak iz medvojnega obdobja za časa italijanske okupacije Primorske, časovnice so čudne, nerealne, preveč raztegnjene. Sam opis poti je pomankljiv in zelo posplošen, kar ne predstavlja realne težavnosti navedene zavarovane poti, celo zavajajoč. Sfinge ne bo nihče videl, če ne ve, kje mora na rob in pogledati.
Pobeseneli delfin ima prav le glede imena, res je ime kraja "Morbegno" (naslavljamo pa jo Morbegna - kasarna Morbegna, po žensko torej), seveda pa ta kraj ne leži na jugu Italije, temveč na severuzahodu v deželi Lomabardiji, provinca Sondrio v Bormijski kotlini ob reki Addi. Lepi kraji, čeprav je že mnogo let od kar sem bil tam okoli.
|
|
|
|
| McNena16. 02. 2012 |
Bila sem poleti 2011 na tem območju, vendar če lahko rečem, je ta objekt porušen.  Seveda, če sem videla pravega, bil je skoraj ob poti s Triglava čez Škrbino proti Doliču. Prosim, če lahko kdo potrdi ta moja opažanja, ker imam občutek, da sem jo morda zgrešila, ker je na slikah tako mogočna zgradba. Hvala za odgovor. Lep pozdrav
|
|
|
|
| slainter16. 02. 2012 |
Bila sem na poti čez Plamenice na TRiglav konec septembra in mimogrede tudi pri Morbegni. Prilagam slikice, takole je zgledala, vsa porušena. lp
|
|
|
|
| IgorZlodej17. 02. 2012 |
tukaj slikc ni mogoče naložiti 
|
|
|
|
| lingo17. 02. 2012 |
Sedanje stanje je še precej slabše in sploh ne daje več vtisa velike zgradbe. Tudi zapis pod zgornjo sliko je napačen, ker leta 1918 Morbegne Italijani niso imeli še niti na papirju, to ni bil objekt iz časa prve svetovne vojne 
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.