Zadnjica - Triglav (čez Plemenice)

Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas mimo nekaj hiš (predvsem vikendi) v približno 15 minutah pripelje do mesta, kjer se cesta razcepi na dva dela (ob križišču je bilo nekoč parkirišče, danes pa je parkiranje prepovedano).
Nadaljujemo po spodnji desni cesti (po zgornji cesti prispemo do tovorne žičnice, ki pelje na Pogačnikov dom) v smeri Doliča, Luknje in Prehodavcev. Sprva zložni cesti, ki nas vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd, sledimo skoraj do njenega konca, oz. točneje do označenega razpotja, kjer se v desno odcepi markirana pešpot proti Prehodavcem (do sem potrebujemo približno 1 uro).
Z razpotja na predelu imenovanem Utro nadaljujemo naravnost, cesta pa se tu dokončno spremeni v pešpot oz. mulatjero. Vzpon nadaljujemo po stari mulatjeri, katera se v nadaljevanju zmerno vzpenja čez občasno bolj strma pobočja. V nadaljevanju se že kmalu v desno odcepi plezalna pot čez Komar, mi pa nadaljujemo naravnost ter vzpon še naprej nadaljujemo po široki poti. Razgledna pot, ki občasno poteka čez zelo strma pobočja, pa nas višje pripelje na naslednje označeno razpotje.
Z razpotja se usmerimo levo v smeri Pogačnikovega doma, Luknje in Triglava (desno Koča na Doliču). Od razpotja nas vojaška mulatjera vodi proti vzhodu in preči strma pobočja. Kasneje se pot nekajkrat vzpne v ključih, nato pa ponovno sledi prečenje v rahlem vzponu vse do sedla Luknja.
Na sedlu kjer je razpotje nadaljujemo desno v smeri Triglava. Levo vodi pot na Bovški Gamsovec, naravnost navzdol pa proti Aljaževem domu v Vratih.
Pot v nadaljevanju postane zelo zahtevna in se že v začetku prične skoraj navpično vzpenjati ob jeklenici. Ko preplezamo začetno steno se pot rahlo položi kar pa ne pomeni, da je konec težav. Od tu naprej varoval skoraj ni in občasno hodimo po stezi nad globokim prepadom. V mokrem velika nevarnost zdrsa! Težave nato počasi popustijo in pot zavije rahlo v levo ter nas pripelje do grebena od koder se nam odpre pogled proti vzhodu. Nadaljujemo po razglednem grebenu in pot kmalu postane ponovno nekoliko zahtevnejša. S pomočjo jeklenice in številnih klinov se nekajkrat strmo vzpnemo, nato pa sledi še kratek strm spust. Tu se nam na levo odpre pogled proti znameniti Sfingi (najstrmejši triglavski steber).
V nadaljevanju pot postane manj strma in nas vodi po škrapljastem terenu. Steza je na tem delu nekoliko slabše vidna, poteka pa levo od Glave v Zaplanji in Morbegne, ki jo vidimo pred seboj. Na tem delu poti je lahko tudi v poletnem času še kakšno snežišče, ki pa ni strmo, tako da cepin ni potreben.
Pot nas nato pripelje do razpotja na Zahodni Triglavski planoti. Nadaljujemo levo navzgor v smeri Triglava (desno Dolič, ostro desno Morbegna) čez melišče do vstopa v naslednji plezalni del poti. Ta del je bistveno lažji od tistega čez Plemenice tako, da nam ne bo povzročal večjih težav (le gneča zna biti precejšnja). Pot naprej se s pomočjo številnih varoval prečno vzpne in nas pripelje pod Triglavsko škrbino. Naprej se povzpnemo do škrbine, kjer pridemo na razpotje. Nadaljujemo levo navzgor (naravnost navzdol Planika) po strmi a dobro zavarovani poti. Po nekaj vzponih strmina popusti in do vrha nas čaka samo še nekaj minut vzpona po vršnem pobočju Triglava.

Ob poti: Luknja (1758m), Plemenice (2364m), Triglavska škrbina (2659m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga