Zgornja Bistrica (Center Vintgar) - Žigartov vrh (skozi Bistriški vintgar in mimo Ruške koče)

Dostop do izhodišča:
Zapeljemo se v središče Slovenske Bistrice, od koder se usmerimo na cesto v smeri Zgornje Bistrice in Bistriškega Vintgarja. V nadaljevanju sledimo oznakam za Bistriški Vintgar, parkiramo pa na urejenem parkirišču ob Centru Vintgar.

Opis poti:
S parkirišča pri Centru Vintgar se vrnemo do ceste ter nadaljujemo v smeri Bistriškega Vintgarja. Kratek čas hodimo po cesti, oz. pločniku, nato pa se v levo odcepi pot proti Trem kraljem (pot čez Veliko Tinje), mi pa še naprej nadaljujemo po pločniku. V nadaljevanju se pločnik konča, mi pa po cesti nadaljujemo do naslednjega parkirišča, kjer se nahajajo rdeče planinske smerne table (do sem 20 minut).
Nadaljujemo po širši poti, ki vodi v Bistriški vintgar, ob mestu, kjer zapustimo cesto pa so oznake za Rimski kamnolom in Šmartno na Pohorju.
Pot naprej se še naprej zložno vzpenja, ko preko mostička prispemo na desni breg Bistrice pa pot postane postopoma malenkost bolj strma.
Preden pot zavije nekoliko v levo in preide na pobočje, na desni opazimo Rimski kamnolom, mi pa se nato prečno vzpenjamo po postopoma vse bolj strmem pobočju. Na omenjenem delu se rahlo v desno odcepi steza, ki vodi proti slapu Šum (do slapu vodi slabih 5 minut dolga stezica, ki je predvsem v mokrem na krajšem delu nevarna za zdrs), mi pa še naprej nadaljujemo po poti, ki se prečno vzpenja po strmem pobočju (na tem delu je predvsem v pomladanskem času in med in po deževju večja nevarnost padajočega kamenja). Ko pobočje postane nekoliko manj strmo se nam z desne priključi še zahtevna pot, ki vodi mimo slapu Šum, še nekoliko naprej pa prispemo na označeno razpotje, kjer nadaljujemo desno v smeri sv. Treh kraljev in Močnika (naravnost Ančnikovo gradišče).
Pot naprej nas vodi preko dveh mostičkov, za drugim pa se vrnemo na levi breg Bistrice, kjer nas pot prehodno vodi skozi pas malinovja in robidovja. V nadaljevanju na strmejših delih pot poteka po stopnicah, večinoma pa je na bolj nevarnih mestih nameščena tudi lesena ograja. Naprej se vzpenjamo ob slapičih in brzicah, pot pa je od struge potoka nekoliko dvignjena, tako da vintgar opazujemo nekoliko bolj od daleč, le občasno se povsem približamo Bistrici. Višje sledi nekaj spusta, na razpotju pa nadaljujemo naravnost proti sv. Trem kraljem. Sledi še nekaj vzpona, nato pa se pot in soteska položita in v rahlem vzponu prispemo do informativne table, ki se nahaja v bližini Maroltove jelke, ki na drugem bregu potoka počasi trohni.
Pri Maroltovi jelki je manjše razpotje, kjer se v levo odcepi nekoliko krajša pot proti sv. Urhu, a je dokaj slabo označena, mi pa nadaljujemo naravnost, kjer hitro zapustimo gozd ter se nato ob robu gozda sprehodimo do makadamske ceste, kjer gremo desno v smeri Šmartnega na Pohorju in Polskave (levo sv. Trije kralji).
Pot naprej nas vodi po makadamski cesti, ko cesta preide v gozd pa gremo z nje desno v smeri Šmartnega. Skozi gozd hodimo po kolovozu, ko se gozd razredči pa kolovoz postane travnat. Sledi le še kratek lahkoten spust in prispemo do večjega ribnika.
Omenjeni ribnik obidemo po desni strani, nato pa hitro zapustimo gozd in ob lepih razgledih mimo kmetije dosežemo označeno križišče, kjer gremo levo proti Arehu (desno Šmartno na Pohorju in Zgornja Polskava) in nato takoj desno na makadamsko cesto, ki preide v gozd. V gozdu nas pot vodi mimo križa, gozd pa hitro zapustimo in nadaljujemo mimo posameznih hiš. Večinoma makadamski cesti nato sledimo do križišča, kjer dosežemo asfaltno cesto, mi pa gremo desno, nekaj korakov naprej, kjer se združimo še z markirano potjo s Šmartnega na Pohorju, oz. Zgornje Polskave pa gremo levo navzdol proti Arehu in Bojtini.
Za križiščem se cesta še nekoliko bolj spusti, mi pa gremo z nje rahlo desno na vzporedno planinsko pot, ki pa se še naprej spušča. Nižje se pot položi in nas mimo novejšega in starejšega objekta pripelje nazaj do ceste, kateri pa sledimo v desno. Po cesti preko mostu prečimo potok ter gremo še mimo križa, za križem pa se v desno odcepi pot proti Šetorovemu mlinu, do katerega je dobrih 5 minut hoje.
Nadaljujemo po cesti ter se strmeje vzpnemo, po cesti pa hodimo do desnega ovinka, sredi katerega gremo naravnost na markiran kolovoz, ki se nato prečno vzpne skozi gozd. Višje se cesti najprej približamo, nekoliko naprej, pri znamenju pa se na cesto tudi vrnemo. Sledi hoja po vse bolj razglednem delu, od koder se nam odpre pogled proti bližnji cerkvi sv. Uršule, mi pa še preden dosežemo cerkev, na prvem levem ovinku zapustimo cesto in nadaljujemo naravnost na markirano pot, ki preči travnato pobočje. Sledi nekaj razpotij, kjer sledimo markacijam, mi pa prečimo pas gozda in nato nadaljujemo čez travnato pobočje. Ko se prečenje z nekaj krajšimi vzponi in spusti konča, pa nas markacije usmerijo desno navzdol, kjer kmalu dosežemo drug kolovoz, kateremu sledimo v levo. Sledi nekaj lahkotnega vzpona, nato pa gremo ponovno desno navzdol, kjer po stezi nadaljujemo do dveh zaporednih potokov in ju prečimo preko dveh mostičkov. Za drugim mostičkom se ponovno pričnemo vzpenjati, na razpotjih pa sledimo markacijam, višje pa stopimo iz gozda in v bližini manjše lesene koče dosežemo slabšo cesto, kateri sledimo v desno. Po cesti hodimo nekaj minut, nato pa na začetku strnjenega gozda nadaljujemo levo v gozd, kjer nadaljujemo po nekoliko bolj strmi poti. Po nekaj minutah vzpona dosežemo širšo makadamsko cesto, kateri sledimo v desno, mi pa po njej hodimo do križišča, kjer dosežemo asfaltno cesto.
Nadaljujemo levo, nasproti bližnje koče pa gremo desno na markiran kolovoz, ki se vrne v gozd ter se nato prečno vzpne do asfaltne ceste, katero pa le prečimo. Nadaljujemo zmeren vzpon skozi gozd in v nekaj minutah prispemo do označenega razpotja, s katerega nadaljujemo desno proti Arehu (levo izvir Polskave 3 minute).
Sledi prečni vzpon proti desni, malo naprej pa prečimo še krajše razgledno pobočje. Ko se vrnemo v gozd prečimo še širši kolovoz, nato pa že prispemo do Ruške koče na Arehu, v bližini katere se nahaja še cerkev sv. Areha.
Od koče nadaljujemo naravnost proti Žigartovemu vrhu in se sprehodimo do asfaltne ceste, kjer gremo levo, nato pa nadaljujemo po cesti proti Šumiku, Cojzerici in Žigartovemu vrhu. Sprva nas pot še vodi ob večjem parkirišču, nato pa gre cesta v gozd in se lahkotno vzpenja. Po približno 10 minutah nadaljnje hoje prispemo na označeno razpotje, kjer se v levo odcepi pot proti slapu Šumik in Bajgotu. Nadaljujemo naravnost po širši makadamski cesti, s katere pa gremo levo kako minuto naprej, saj nas oznake za Žigartov vrh usmerijo levo na slabšo gozdno cesto, po kateri se vzpnemo do bližnjega smučišča. Nadaljujemo ob robu smučišča, višje pa gre pot rahlo levo in preide v gozd. Nadaljujemo skozi gozd, kjer sledimo markacijam, takšni poti pa sledimo vse do nekaj minut oddaljenega vrha.
Izhodišče - Maroltova jelka 1:45, Maroltova jelka - ribnik zahodno od Ošelja 0:20, ribnik zahodno od Ošelja - Ruška koča 2:40, Ruška koča - Žigartov vrh 0:30.
Opis in slike se nanašajo na stanje januarja, maja in julija 2022 ter maja 2023.

Ob poti: Maroltova jelka (Bistriški vintgar) (800m), Ribnik zahodno od Ošelja (824m), Ruška koča na Arehu (1246m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, vpisna knjiga