Po Slovenski planinski poti in v Pravljičarijo...

Po Slovenski planinski poti in v Pravljičarijo pod Triglavom.
V pričakovanju 34. Slovenskega knjižnega sejma je tudi Planinska založba, ki je svojo zbirko v teh dneh obogatila s trilogijo novih vodnikov po legendarni Slovenski planinski poti izpod peresa prekaljenih piscev Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca ter zbirko pravljičnih zgodb iz planinskega sveta Pravljičarija pod Triglavom priznane publicistke in pravljičarke Kristine Menih. Planinska zveza Slovenije se že četrtič pridružuje mednarodni pobudi Brati gore in v novo leto zre s planinskim koledarjem 2019.

Slovenska planinska pot (SPP), ki je nastala leta 1953 na pobudo Ivana Šumljaka, je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Nov izbirni vodnik Slovenska planinska pot je izšel v treh delih, izpod peresa treh avtorjev, prekaljenih piscev gorniške literature z izjemno tako literarno kot gorniško kilometrino. "Nov vodnik, ki prinaša vrsto ažurnejših podatkov, predstavi celotno SPP kot zaporedje posameznih dnevnih etap, ki jo udeleženci glede na svoje sposobnosti in želje lahko tudi priredijo. Smiselno in pregledno so podani vsi potrebni podatki: višina izhodišča in cilja etape, višinska razlika, dolžina in čas hoje, zahtevnost poti, zanimivosti ob poti, možni vzponi na bližnje vrhove in možnost zasilnega umika v dolino. Podane so informacije za vse koče na poti in prvič tudi QR-kode, dodana sta zemljevid poteka etape in profil poti, ne manjka tudi kratek opis poti. Ker je podatkov o SPP kar precej in v želji, da bi takšno knjižico lahko gorniki vzeli s seboj na pot v nahrbtniku, smo se odločili za takšen format in tri tanjše vodnike," je na novinarski konferenci na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani poudaril urednik vodnika Jože Drab.

V prvem delu nas Gorazd Gorišek vodi iz Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke do Mojstrane. "Sprva hodimo skozi prostrane pohorske gozdove, kasneje čez najmlajši vulkan na Slovenskem, Smrekovec, na Raduhi pa pokukamo na prag visokogorja, ki se ga z vmesnimi sestopi v dolino držimo skoraj do konca prvega dela SPP. Za vsakega se torej nekaj najde," je izkušenega gorohodca uvodni del SPP očaral z raznolikostjo. Kako pa doživlja legendarno pot? "Spoštujem jo. Njeni snovalci, predvsem Ivan Šumljak in njegovi somišljeniki, so naredili veliko delo. Z leti je postajala vedno bolj priljubljena, saj se nanjo poda vedno več planincev. Kot je poudaril že "oče" Slovenske planinske poti, s hitenjem od žiga do žiga ne bomo doživeli veliko. Če le imamo čas, si je vredno ogledati številne zanimivosti ob poti, tako naravne kot kulturno-zgodovinske," razmišlja Gorišek, tudi avtor vodnikov Razširjena Slovenska planinska pot in 10 x Krk. V kratkem pričakujemo še njegov vodnik V zasnežene gore, v katerem predstavlja 55 vrhov po Sloveniji in v bližnjem zamejstvu, večinoma lažje poti v sredogorje, nekaj pa tudi resnejših tur na dvatisočake, v uvodnem delu pa se posveča varnemu gibanju v zimskih razmerah.

Gorazd nas v Mojstrani prepusti avtorici drugega dela Mojci Stritar Kučuk, ki nas popelje čez Julijske Alpe, kjer obiščemo nekatere najvišje slovenske vrhove s Triglavom in Jalovcem na čelu. "Če greš na vrh v enem dnevu, kot običajno počnemo v domačih gorah, je drugače, kot če je eden od vrhov v okviru večdnevnega potovanja po gorah. Pri pisanju sem imela v mislih tudi uporabnika, ki v hribih sicer ni začetnik, vendar prvič hodi po SPP in v teh krajih še ni bil, nemara pa niti ni Slovenec in mu je vse skupaj še bolj tuje, saj je naša želja, da bi bili vodniki prevedeni v katerega od tujih jezikov," je dejala ljubiteljica hribov, tudi soavtorica Planinskega zabavnika, vsakič znova najbolj navdušena nad Bohinjsko-Tolminskimi gorami. "SPP je razmeroma dolga, dobro opremljena s kočami, ki skrbijo za udobje pohodnikov, in predvsem zelo raznolika, od temnega zelenja Pohorja in dišeče Primorske do zelo zahtevnih odsekov v naših najvišjih Alpah. Tudi zato smo novi vodnik napisali v treh delih, tako da lahko vsak del prehodimo v njemu najprimernejši sezoni. Julijskih Alp se moramo vsekakor lotiti sredi poletja oziroma v zgodnji jeseni, medtem ko primorski odsek v ugodnih razmerah lahko prehodimo celo pozimi," je še dodala Stritar Kučukova.

V tretjem delu nas Andraž Poljanec vodi čez Cerkljansko hribovje, kraške planote in primorski kras vse do slovenskega morja. "Zadnji del SPP so večinoma dolgi sprehodi po gozdovih in kraških gmajnah, ki pa so veliko manj obljudeni kot gorski svet. Pohodnik se tako lahko naužije samote in miru, zame so bila nepozabna tudi srečanja z domačini, omeniti pa velja še izjemno barvitost zlasti kraške pokrajine v jesenskem času," je povedal že pred novinarsko konferenco, na kateri je bil zaradi službenih obveznosti odsoten, kot soavtor prejšnjega vodnika po SPP pa izpostavil: "Dodana vrednost novega vodnika je v prvi vrsti zelo pregledna zasnova, saj so vsi pomembni podatki zbrani ob robu strani. Zelo koristni so natančni zemljevidi ob vsaki etapi in višinski profili. Etape s pomenljivimi uvodi so opisane po dnevih, ponekod so navedene tudi možnosti vmesnega prenočevanja. V uvodnem delu, ki ga uporabniki menda praviloma ne berejo, najdemo številne uporabne informacije, zato tokrat priporočam izjemo. Ker se večina pohodnikov loteva SPP po delih, je izjemno dobrodošel vodnik v treh ločenih knjigah."

Navdušujoč je podatek, da je bilo prodanih že več kot sto tisoč Dnevnikov s Slovenske planinske poti, v celoti pa jo je prehodilo več kot deset tisoč ljudi. "Slovenci se radi gibamo in hodimo v naravo, gore. Za marsikoga je to povabilo za spoznavanje novih krajev domovine, drugi vidijo v tem bolj športni vidik, tretji pa tako skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje, da se spočijejo od napornega delovnega tedna. Tako kot maratoni so vse bolj priljubljeni tudi pohodi in vezne poti. Če je nekdaj transverzala veljala za domeno starejših planincev, je razveseljivo dejstvo, da se je loteva vse več mladih," je piko na i pristavil Jože Drab.

Mladim - pa tudi starejšim - ljubiteljem dobrega čtiva je namenjena Pravljičarija pod Triglavom, zbirka desetih pravljičnih planinskih zgodb, pod katero se podpisuje Kristina Menih. "V vseh svojih pripovedih se rada poigravam z izmišljenimi liki, ki se izrisujejo na krilih moje domišljije. Tokratne zgodbe druži planinski svet zadnje doline pod Triglavom, kjer počitnikujeta gospodična in njena psička, pitbulka Dixie, ki jo druži prijateljevanje z vidnim in nevidnim svetom. Pitbulka s svojo prijaznostjo podira stereotipe o tej vrsti psov," poudarja publicistka, priznana pravljičarka in pripovedovalka, ki jo bralci Planinskega vestnika že poznajo po prisrčnih, izvirnih in poučnih pravljicah. Knjigo je z ilustracijami obogatil Jernej Kovač Myint, portret resnične Dixie pa je prispevala akademska slikarka Biljana Unkovska. Že urednica Anka Vončina je zapisala, da je knjiga navdušujoče branje za prav vse po vrsti, Menihova pa dodaja: "Vsaka zgodba nosi sebi lastno sporočilo, ki izstopa iz vsakdanjega razmišljanja in buri otrokovo domišljijo. V tej planinski Pravljičariji živi res pisana združba - od planinskih živali, ki se brez govorjenja sporazumevajo med seboj, do škratov, palčkov, vil in bajeslovnih Krivopet. Mislim in si želim, da bo knjiga zanimiva tudi za odraslega bralca."

Primorka se je s knjigo poklonila svoji pokojni psički, pitbulki Dixie, ki je bila njena zvesta tovarišica. Kot je povedala, se je med sprehodi pogosto soočala z neodobravanjem mimoidočih, češ - tako simpatična gospa, pa ima tako grozno nevarnega psa! Ko se je Dixie preselila v pasja nebesa, je sami sebi obljubila, da bo napisala kakšno zgodbo o prijazni pitbulki in s tem vsaj malo omilila splošno nepriljubljenost te pasje vrste. Sicer pa je ustvarjalni opus Menihove zelo obširen, njene pravljice so objavljene na Radiu Trst A, Radiu Slovenija, v Planinskem vestniku, na dveh zgoščenkah in v knjigah: "Vse zgodbe in pravljice, ki jih pišem, prežema veselje do življenja. Nekatere so začinjene s šaljivostjo, druge z nevsiljivim podukom, tretje pa z drugačnim, bolj odprtim pogledom na vidni in nevidni svet okoli nas."

Planinski koledar 2019 kar kliče po novih doživetjih v objemu gora in obujanju planinskih spominov. Slikovite avtorske fotografije popeljejo po slovenskem gorskem svetu v različnih letnih časih in delih dneva, tako da bo pristen okus planinstva v podobah svež vse leto, dobrodošli so tudi namigi za planinske izlete.

Planinska zveza Slovenije se že četrtič pridružuje pobudi Alpske konvencije Brati gore 2018 ter vabi k praznovanju mednarodnega dneva gora z organizacijo knjižno obarvanih dogodkov v dneh okrog 11. decembra - s skupno idejo: promocijo in praznovanjem kulturne raznolikosti v Alpah. Na spletni strani Alpske konvencije je dogodke mogoče registrirati še slab mesec.