Turistični izzivi varnejšega obiskovanja...

Turistični izzivi varnejšega obiskovanja slovenskih gora.

Slovenske gore obiskuje vse več ljudi, narašča tudi delež tujcev, večinoma turistov, in obiskovalcev s premalo predznanja, slabo opremo in pomanjkanjem zavedanja, da je slovenski alpski svet zahteven in zahteva odlično pripravljenega posameznika z izkušnjami in znanjem uporabe opreme, posledično pa je tudi vse več intervencij gorskih reševalcev. Planinska zveza Slovenije (PZS) je 30. januarja 2020 na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani skupaj z vodilnimi organizacijami na področju gorniške dejavnosti in turizma osvetlila to problematiko ter nakazala smernice za dejanske akcije za varnejši obisk gora.



V gore hodi vse več ljudi, planinstvo oz. pohodništvo je v izjemnem porastu. Pohodništvo je eden od paradnih turističnih produktov v t. i. alpski Sloveniji, vsaka znana in razvita ali pa manj poznana destinacija vabi obiskovalce in turiste ter ponuja planinska oz. pohodniška doživetja, ob usmerjeni turistični promociji in razvoju pohodništva kot turističnega produkta pa smo priča razcvetu povabil v gore tudi na družbenih omrežjih, je uvodoma poudaril Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, in opozoril: "V gore že dolgo ne zahajajo samo vešči in dobro opremljeni planinci, ampak na splošno v gore hodijo vsi. V planinski zvezi beležimo rast neprimerno opremljenih in slabo pripravljenih obiskovalcev gora, vse več je intervencij gorske reševalne službe. Hkrati tudi opažamo, da obiskovalci pričakujejo, da bodo planinske koče vedno odprte, da bo zavarovan vsak meter planinske poti in podobno. Problematiko želimo osvetliti tudi z zornega kota turizma in reševanja ter postaviti smernice in dejanske akcije s skupnim ciljem izboljšati predznanje in predpripravo za obisk predvsem sredogorja in visokogorja."



Slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, Slovenijo pa prepreda zelo gosta mreža 10.000 kilometrov markiranih planinskih poti, za katere skrbi več kot 800 prostovoljcev, markacistov PZS. Planinske poti so večinoma zelo dobro označene in, kjer je to potrebno, tudi opremljene z varovalnimi napravami. Glede na tehnično zahtevnost jih delimo v tri skupine - lahke, zahtevne in zelo zahtevne. "Na lahki planinski poti si pri hoji ni treba pomagati z rokami in je na strmih pobočjih dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izurjenim. Tudi na lahki poti pa so potrebni pazljivost, primerna telesna pripravljenost in ustrezna obutev. Planinci se tega večinoma zavedajo, turisti, ki se prvič podajajo v gorski svet in so o dolžini in zahtevnosti poti pogosto premalo obveščeni, pa hitro zaidejo v težave. Na usmerjevalnih tablah na izhodiščih in križiščih poti je zahtevnost poti označena z logotipi, za boljšo obveščenost obiskovalcev gora pa bo ponekod treba namestiti tudi dodatne opozorilne table," se zaveda predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.



Slovenski gorski reševalci so v zadnjih letih priča vse večjemu številu reševalnih intervencij. "V zadnjih petih letih se je število naših posredovanj povečalo za 40 odstotkov. Eden od vzrokov je vse večji razvoj turizma. Pogostost posredovanja gorskih reševalcev se je povečala predvsem na turistično obiskanih območjih ob vznožju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Vzroki za iskanje naše pomoči so predvsem pomanjkljive informacije, nepoznavanje in celo podcenjevanje gorskega sveta, fizična in psihična nepripravljenost na presenečenja, ki jih nudi gorski svet," je problematiko osvetlil Gabrijel Rožič, član Komisije za informiranje in analize GRZS, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman pa dodal, da bo "za zmanjšanje pogostosti nesreč potrebnega veliko sodelovanja med ponudniki turističnih destinacij in subjekti na področju gorniške dejavnosti. Na lokalni ravni je potrebnega več sodelovanja med poznavalci gorskega sveta in tistimi, ki gosta sprejmejo in mu nudijo prve informacije. Tu gre predvsem za promoviranje lažjih ciljev, njihovo poznavanje in sodelovanje z vodniško službo." Za umiritev in zmanjševanje števila posredovanj gorski reševalci organizirajo usposabljanja za varno gibanje v gorskem svetu, prek medijev opozarjajo na razmere v gorah ter v sodelovanju z lokalnimi turističnimi ponudniki pripravljajo aktivnosti za opozarjanje in obveščanje obiskovalcev gora.



Tudi Planinska zveza Slovenije kot krovna organizacija na področju planinstva se trudi za razpršitev obiska ter skrbi za preventivne programe in vsebine. Te intenzivno predstavlja tako interni planinski javnosti, torej članom in predstavnikom planinskih društev, kot tudi širši javnosti, torej domačim in tujim obiskovalcem gora. Predstavniki PZS so redno prisotni v medijih, v zadnjem času so posebej odmevne novinarske konference na terenu s praktično predstavitvijo veščin, ki jih morajo obvladati obiskovalci gorskega sveta. "Smo pa lani ugotovili, da moramo komuniciranje dopolniti. Zaradi vse večjega, predvsem turističnega obiska gora smo začeli bolj natančno komunicirati zahtevnost planinskih poti. Lahke planinske poti so lahke po planinskih klasifikaciji, za nekoga, ki nima izkušenj s planinstvom, pa je lahko ta pot fizično zelo zahtevna. Prav tako smo videli, da naše informacije ne pridejo do teh obiskovalcev prek klasičnih kanalov, zato smo začeli intenzivneje sodelovati s turističnimi organizacijami in ponudniki turističnih produktov," je pojasnil generalni sekretar PZS Matej Planko.



Planko je predstavil tudi najpomembnejše korake in cilje PZS v tej smeri: "Slovenski alpski svet je zahteven in zahteva odlično pripravljenega posameznika z izkušnjami in znanjem uporabe opreme, zato smo lani v začetku poletja v sodelovanju z GRZS pripravili zgibanko z napotki za varnejši poletni obisk gora v slovenskem in angleškem jeziku. K povečanju varnosti prispevajo tudi dobri planinski zemljevidi in vodniki, ki jih izdaja PZS. Gotovo imajo naši zemljevidi najnatančnejše podatke, zato si želimo, da bi to prepoznali tudi turistični ponudniki in dali prednost kakovosti pred videzom. Lani smo v bolj obiskane koče Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp že namestili posebne plastificirane zemljevide, z njimi bomo postopoma opremili tudi druge planinske koče. Zaradi vse večjega zanimanja tujcev za Slovensko planinsko pot smo izdali vodnik v angleščini Slovenian Mountain Trail, ki predstavlja celotno pot po dnevnih etapah, dodani so tudi napotki za varnejši obisk gora. Pomembno je, da informacije dosežejo tujce, še preden pridejo v Slovenijo, da se bodo že ob načrtovanju dopusta zavedali zahtevnosti gorskega sveta v Sloveniji, zato je naš cilj, da bi priporočila o varnem obiskovanju gora našla mesto v vseh predstavitvenih in promocijskih materialih turističnih ponudnikov."



Gorske občine so v letu 2019 s 30 odstotki zabeležile največji delež prenočitev med vsemi vrstami občin in vsakoletno beležijo nadpovprečne rasti. Prvih enajst mesecev leta 2019 jih je po podatkih SURS obiskalo 6,4 odstotka več gostov oz. sedem odstotkov več tujih gostov kot v enakem obdobju leta 2018, je pojasnila Nataša Hočevar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na Slovenski turistični organizaciji. "Kot družba moramo postati bolj odgovorni do narave, kulture in do soljudi. Planinec se mora od izbire točke podviga, opreme, do same planinske izkušnje, najboljše vedute za fotografiranje, do delitve izkušnje, zavedati, da je odgovoren za svoja dejanja in da ima lahko objava na družbenih omrežjih velik učinek na določeno pohodniško pot ali mikrolokacijo, ki praviloma velikega obiska ne prenese. Še posebej Slovenci moramo biti kot planinski narod zgled tujim gostom," je izpostavila in napovedala letošnjo kampanjo: "S ciljem vplivanja na odgovorno ravnanje tujih gostov, ki v navezavi z butično Slovenijo izpostavljajo prav pohodništvo, naravo in čudovite vedute naših gora, bomo na Slovenski turistični organizaciji pred poletno sezono ob lansiranju novega portala Outdoor Slovenia v sodelovanju s partnerji na družbenih omrežjih izvedli manjšo kampanjo na temo varne hoje v gore."



Pomen odgovornega turizma poudarja Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator skupnosti Julijske Alpe, saj je odgovornost na strani tistih, ki ustvarjajo turistično ponudbo. V Bohinju so v luči opozarjanja in spodbujanja varnosti v gorah v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom (TNP), GRS Bohinj in Alpino izdelali poseben čevelj in tako tudi pokazali, kaj pričakujejo od gostov. "V vseh promocijskih in drugih aktivnostih zadnja leta komuniciramo varnost v hribih, vsebine pripravljamo skupaj z GRS Bohinj, obema planinskima društvoma in TNP-jem. Poskušamo informirati tako goste in obiskovalce kot tudi ponudnike turizma - kaj pomeni planinstvo, ne le njegov zgodovinski pomen, ampak da je treba oblikovati pravilen odnos do hribov in doživljanja gora, kar smo pokazali ob obeležitvi 240. obletnice prvega vzpona na Triglav. Primer dobre prakse, pri katerem sodelujemo tudi s Posočjem, je prav tako dobro sprejeta pohodniška pot Juliana Trail, namen katere je, da se dodatno povežemo in dolgoročno spreminjamo odnos do Triglavskega pogorja, Triglava kot simbola, Triglavskega narodnega parka, nasploh do spoštovanja gora," je dejal Langus in nanizal izzive, ki jih še čakajo: spodbujanje vodništva v gorah, informiranje, usklajena in strokovna promocija, interpretacija poti in njihove zahtevnosti, usmerjanje obiska in previdnost pri načrtovanju dogodkov.



Zaradi zgodovinskih dejstev je Triglav postal slovenski narodni simbol in se zato v vseh tujih vodnikih o Sloveniji pojavlja med top pet stvarmi, ki jih moraš nujno obiskati, opaža gorski vodnik Mitja Šorn, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije: "Ker ima Triglav za Alpe skromno višino, se marsikateremu obiskovalcu zdi, da bo vzpon nanj lahek, kar za začetnika nikakor ni. Gore v Sloveniji so Alpe, kar pomeni, da so poti na njih alpske. Za nekoga, ki se je do zdaj gibal samo po asfaltu in parkih, lahko že pot iz Krme na Kredarico, ki je sicer klasificirana kot lahka planinska pot, predstavlja izjemno težak izziv, sama zelo zahtevna zavarovana planinska pot na vrh pa je za številne preveč izpostavljena. Slovenski turistični delavci lahko naredimo to, da naše poti, četudi samo do planinskih koč, nehamo opisovati kot lahke. Lahka planinska pot je dejansko lahka za nekoga, ki se je vajen gibati po gorskem svetu. Za nekoga, ki se tam znajde prvič, ker je v lonelyu prebral, da to res mora, pa je takšna pot lahko hudičevo zahtevna, za veliko njih celo prezahtevna."



Posveta se je udeležila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, ki je izpostavila, da v okviru strateške vizije slovenskega turizma prepoznavamo Slovenijo kot globalno zeleno butično destinacijo za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. Pri tem gorski turizem vse bolj narašča, saj zagotavlja raznoliko ponudbo aktivnih doživetij v naravi. Počitnice v gorah in "outdoor" veljajo za enega ključnih turističnih produktov tudi pri promociji države in razvoja slovenskega turizma, določenih v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Zeleni, trajnostni in odgovoren razvoj je temelj slovenskega turizma, zato je rešitve za zmanjševanje turistične preobremenjenosti treba iskati v smeri izvajanja ukrepov za razvoj infrastrukture, uvajanja morebitnih vstopnin in osveščanja turistov, kar je še posebej pomembno z vidika upoštevanja, spoštovanja in ohranjanja narave, s poudarkom na območjih Nature 2000 in Triglavskega narodnega parka. "Spoštovanje narave je prvi korak k varnosti," je poudarila.