Večji obisk gora, več dela za markaciste...

Večji obisk gora, več dela za markaciste, več pozornosti za varnost planincev.

Dan slovenskih planinskih doživetij 16. junija vabi na Roglo in že tradicionalno začenja poletno planinsko sezono, ki v gore privabi največ obiskovalcev, iz leta v leto tudi več turistov, kljub temu pa sistem financiranja planinskih poti in koč ostaja neurejen. Planinska zveza Slovenije (PZS) je na današnji novinarski konferenci v Kamniški Bistrici prikazala delo markacistov, ki prostovoljno skrbijo za mrežo več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti po vsej državi, ter opremo in veščine za varnejše obiskovanje gora, vključno z ravnanjem v primeru nevihte.

Planinska zveza Slovenije že 36 let praznuje dan slovenskih planincev, sedmo leto pa bo pod krovom Dne slovenskih planinskih doživetij program obogatila z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za odrasle, mlade in najmlajše planince, turne kolesarje in druge ljubitelje narave, ki ga v soboto, 16. junija, na Rogli pripravlja skupaj s Planinskim društvom (PD) Zreče, ki letos praznuje 60 let, Občino Zreče in partnerji.

Na Roglo bodo planince iz vse Slovenije pripeljale planinske poti. Obiskovalci gora se pogosto šele v megli, temi, na uničeni poti ali ko zaidemo, zavemo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti, ki nam omogočajo varnejši in brezskrbnejši obisk gora. Za tem pa stoji 773 registriranih markacistov PZS, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh nas. Planinska organizacija skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov, kar pomeni, da bi lahko po planinskih poteh več kot sedemkrat obkrožili Slovenijo po državni meji. V praksi to pomeni, da planinske poti prepredajo glavnino države, vsak markacist pa preračunano skrbi za 13 kilometrov planinskih poti, kar recimo predstavlja dvakratno dolžino poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav.

Po zadnjih podatkih slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, vse večji obisk gora pa pomeni tudi več dela za markaciste. "Planinske poti je treba ves čas vzdrževati, od najbolj preprostih del, kot so košnja, čiščenje grmovja, ki preraste pot, do načrtovanja in najzahtevnejšega nadelavanja zelo zahtevnih planinskih poti, kjer smo izpostavljeni padajočemu kamenju, delamo na vrvi in v plezalnem pasu in od nas zahteva dobro poznavanje alpinistične tehnike. Vse večje število ljudi v gorah in v letošnjem letu tudi velika količina snega, ki se je obdržal do zdaj, hudi nalivi in neurja dnevno uničujejo planinske poti, prav tako posamezniki, ki na obstoječi poti delajo bližnjice in s tem odpirajo možnosti intenzivnejši eroziji. Soočamo se s pomanjkanjem kadra, predvsem mlajših, ki bi nam priskočili na pomoč. Včasih imam občutek, da je veliko več tistih, ki po forumih kritizirajo, kakšne so planinske poti v Sloveniji, kot pa tistih, ki bi bili pripravljeni vzeti v roke kramp in lopato, in to samo za dobro planinsko malico," je poudaril Zdravko Bodlaj, markacist inštruktor PZS in član tehnične skupine Komisije za planinske poti PZS, ki je skupaj z markacisti PD Kamnik Cvetom in Boštjanom Balantičem in Bojanom Dolmovičem prikazal nadelavo zelo zahtevne planinske poti in markiranje.

Markacisti so v letu 2017 urejanju planinskih poti zanesenjaško namenili skoraj 32.000 prostovoljnih ur. "V prvi vrsti so tukaj entuziazem, dobra volja in velika srčnost vseh nas, ki delujemo kot markacisti. S sodelavci se predvsem veliko družimo, znotraj teh krogov nastajajo ideje, načrtovanja in se krešejo iskre. Predvsem nam je v zadovoljstvo redka pohvala planinskih posameznikov, ki opazijo naše delo in nas pohvalijo, veste, tisti majhen: Fantje, to ste pa dobro "urihtal", je iskreno povedal Bodlaj in dodal: "Najpomembnejši vidik pri vsem skupaj pa je, da dobro oskrbovana planinska pot pomeni varnejši korak obiskovalcev gora in predvsem manj možnosti za gorske nesreče ob predpostavki, da so planinci primerno obuti in predvsem, da znajo hoditi."

Planinske poti za prihodnje generacije je pobuda, s katero Planinska zveza Slovenije in akcija Očistimo naše gore letos združujeta moči za podporo delu markacistov. Zavarovalnica Triglav bo sofinancirala obnovo poti od parkirišča pod slapom Rinka do Frischaufovega doma na Okrešlju in jesenski tečaj nove generacije markacistov, v akciji Naj planinska pot pa lahko ljubitelji gora še do 30. junija izbirajo najlepšo pot med 55 predlogi planincev. Vsak obiskovalec gora lahko naredi droben prispevek za markanten vtis in s SMS-sporočilom POT5 na 1919 in donacijo 5 evrov z drobnim prispevkom soustvari markantne vtise. Vse donacije bodo namenjene vzdrževanju planinskih poti; v letu 2017 so bile tudi s pomočjo donacij obnovljene planinske poti na Ponce, Olševo, Bavški Grintavec, Tursko goro, od Velega polja prek Konjskega sedla in Hanzova pot na Prisojnik.

Kljub požrtvovalnemu delu je urejanje planinskih poti pogosto prevelik zalogaj za markaciste, sploh ob finančni podhranjenosti za vzdrževanje tega dela turistične infrastrukture. "Ob stalnem povečanem obisku planinskih poti in koč predvsem s strani turistov in vse večji promociji Slovenije kot zelene in trajnostne destinacije za aktivna petzvezdnična doživetja je napočil čas, da tudi država in turistični ponudniki prispevajo del finančnih sredstev za vzdrževanje te infrastrukture," je na neurejen sistem financiranja planinskih poti in koč opozoril podpredsednik PZS Miro Eržen. O planinarjenju na območju Korošice, kjer je lani požar uničil planinsko kočo, pa povedal: "PD Celje Matica načrtuje zasilno ureditev zatočišča na Korošici, v katerem bo na voljo minimalna oskrba in nekaj zasilnih ležišč. Kljub temu obiskovalcem tega območja priporočamo, da pri načrtovanju planinskih tur upoštevajo, da na Korošici ni normalno obratujoče koče in naj vzamejo s sabo dovolj vode in hrane."

"Vstop v letošnje poletje zaznamujejo intenzivne nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati zgodaj. Na določenih predelih še vedno lahko naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo - cepinom, derezami in primerno obutvijo. Svetujemo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem, ki ga je v letošnjem letu več predvsem zaradi obilice snega pozimi in trenutnih nalivov, ki zrahljajo skale. Nujna je uporaba čelade, kjer poti potekajo pod stenami," je izpostavil strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi ter opozoril, da je treba turo prilagoditi izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega člena, saj lahko objave v medijih in na družabnih omrežjih neposredno in nezavedno vabijo bralce h gibanju po težjem terenu, kar je nevarno in vzrok za številne gorske nesreče, ki jih je letos bilo že 163, 15 posameznikov je izgubilo življenje.

V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju. Planinske poti v Sloveniji so odlično opremljene, so pa v naravi in izpostavljene različnim šumom, kot so število obiskovalcev, podori, nalivi, tako da lahko ima pot, ki je bila še včeraj varna in prehodna, naslednji trenutek popolnoma drugačno podobo. Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. V primeru nesreče vedno pokličemo številko 112.

Kakovostna oprema je danes široko dostopna, treba pa jo je znati tudi pravilno uporabljati. "Pomembno je, da ob nakupu tehnične opreme, kot so čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, vrv, cepin, vponke in drugo, preverimo, ali imajo certifikat UIAA, ki zagotavlja, da je oprema primerna za rabo v planinstvu, poleg tega jo je treba znati uporabljati. Ugotavljamo, da ima vse več planincev odlično opremo, ki pa je bodisi napačno nameščena, npr. narobe obrnjena čelada, premalo zapet plezalni pas, nepravilen vozel na vrvi, ali pa je ne znajo uporabiti v dani situaciji. V tem primeru je to bolj nevarno kot biti brez opreme in vsakomur svetujemo, da predhodno obišče kakšen tečaj ali se pridruži planinskemu društvu, kjer bo spoznal ljudi, ki so vešči tehnike in imajo primerne izkušnje," je povedal generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko, ki je skupaj s Šerkezijem prikazal pravilno gibanje po zelo zahtevnih planinskih poteh in uporabo samovarovalnega sestava.

Ob muhastem vremenu je dobro vedeti, kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta. "Zaščite pred udarom strele ni, je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo popoldne, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem v dolini ali planinski koči," je dejal Matjaž Šerkezi in razložil: "Če nas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Izogibamo se tudi osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko "sprehodijo" blodeči tokovi strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov."