ločanka - Zadnja sporočila

Res simpatičen hribček, vpet v kranjsko panoramo med bolj poznanima Tolstim vrhom na eni strani in Storžičem na drugi strani, vmes pa obdan s planinama Malo Poljano in V.Poljano, ki ponudita prav lepo izhodišče za vzpon na njegov vrh.
Ker je omenjen zelo redko, pa še to bolj spotoma pri obiskih obeh planin, sem zanj odprla svoj naslov, ki si ga resnično zasluži, še posebno, ker naju je oba navdušil z lepim razgledom in prav lepim rastjem ob poti. Navduši pogled na Storžič, ki ga v tem v času krasi še snežena podlaga, na drugi strani Tolsti vrh kot na dosegu roke, v ozadju pa pogled na Stol, Begunjščico, Vrtačo in Košuto. Na začetnem delu vzpona pa pogledi tudi do Bohinjskih Julijcev. Seveda pa na klopico na vrhu tudi ni bilo pozabljeno.

Drugače pa sva delala krožno turo. Izhodišče Povlje, nato Pl.Javornik, Velika Poljana, Grebenc, spust ponovno na V.Poljano, a po drugi poti, nato pa Mala Poljana in povratek mimo kamnoloma na izhodišče. Še bo dočakal najin obisk!

Sva šla včeraj tudi midva malo na oglede Planinskega polja, ki je v tem času zanimivo zaradi naraslih voda in kot tako vredno ogleda. Je eno najlepših in slikovitih kraških polj v Sloveniji. Po polju vijuga ponikalnica Unica, ki izvira v Planinski jami in se kasneje pojavi kot izvir Ljubljanice.
Mogoče včeraj ni bil najbolj posrečen čas za obisk tega polja, saj sva se pripeljala v oblačno vreme (pozabila gledati kamere), veter je pa tako s sabo vzel tudi odseve v vodi in lepo, jesensko listje na drevesih. No, nekaj se je pa izboljšalo v enem tednu, cesta med Lazami in Planino ni več poplavljena, a je voda še vedno do robu.

Vredno je pa tudi stopiti do razvalin gradu Haasberg, ki je povsem v bližini. Tam si pa lahko v okolici ogledaš še polno zanimivosti, saj je vse to del Krajinskega parka Planinsko polje.

Pri meni je pa takole. Pred kakima dvema ali tremi meseci sem imela z reklamami precej problemov, to so mi kar skakale ven kot kakšne zveri, da se jih skoraj ni bilo mogoče znebiti, čeprav imam stalno nastavljeno na blokado oglasov. Potem je bil pa na FB en splošni mrk in mi je vrglo ven tudi moj profil, pa mislim da tudi blokado oglasov. Ko se je pa to uredilo, in z novo nastavitvijo blokade, je mir pred reklamami prišel tudi na hribi-net. Pojavijo se včasih za en moment, potem pa izginejo. Torej sedaj brez problemov.

Pa še ena, naj se Tadej sam odloči o primernosti

https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/mirna_gora/10002/1318

Hm, področje si zadel, samo slikano je pa nižje. Malo pred znanim izhodiščem

Ni tam

Niso Karavanke, je pa v Sloveniji

Ne, povsem drugje

O, fino. Kje je bil pa narejen tale posnetek?

Proti Mrežcam?

Ko sva včeraj zapuščala parkirišče v Torki, sva se prav hitro odločila, da bi vzpon nadaljevala kar direktno v smeri žičnice oz. poiskala serpentinasto pot pod žičnico, ki jo je bilo pred parimi leti s pogledom mogoče slediti od zgoraj navzdol, pa tudi z aparatom približati s Torke. Po začetnemu iskanju, ker poti nikakor nisva našla, sva vseeno vztrajala in šele kasneje naletela na nekakšne ostanke nekdanje poti, ki so se lepo dvigovali kvišku v lepem cikcaku. Izgleda, da je pot precej opuščena ali pa okvarjena od plazov, saj je strmina tu kar precejšnja. So bile naj tej poti pri spuščanju že smrtne žrtve.

Če sva pričela v lepem, jasnem jutru, sva z višino vse bolj stopala v meglo, kar je seveda močno okrnilo razglede. Ni pa nama vzelo pogledov na avriklje, ki so lepo krasili skale, mimo katerih sva hodila. Sem pa tja sva naletela tudi na sneg, a nikjer ni predstavljal težav, le popestritev dneva.
Povratek pa po markirani poti,z ovinkom mimo lovske koče, ki je še v gradnji, a dela bolj slabo napredujejo.
Kljub megli, nama z izkušnjo nove prehojene poti, zelo zanimiv dan!

V primeru, da se peljeta dva, bi svetovala, da tisti, ki je močnejši (npr.v primeru para je to običajno moški) sede na desno stran cicke, da bo lažje vlekel za jeklenico, ko bo to potrebno. Saj je na nasprotni strani to precej težje. Pri povratku pa seveda obratno.
Je pa sedaj potrebno dobro varovati svoje stvari, saj vrat ni več, pa so menda bila.

Da bom šla kdaj na Kum, si pravzaprav nisem nikoli mislila. Da se bo pa potrebno voziti še s "cicko", pa še manj. No, za vsak slučaj sem vzela s sabo rezervna oblačila, saj če bi šlo kaj narobe in bi morala plavati, je to najmanj kar bi rabila.
Ker prave korajže sprva nisem imela, sem vztrajala, da se peljeva skupaj. Ampak je bila to napaka. Prav z eno muko sva se privlekla na nasprotni breg Save, saj cicka sama navzgor ne more. Dosti bolje je, da se pelje en sam in mu drugi na kopnem pomaga s tem, da vrti kolo oz. ga zadrži, ko se drugi vkrcuje. Prav to sva potem izvedla pri povratku, in je vse štimalo.

Pot je bila včeraj kot pot med zelenim, skozi Škratovo dolino. V začetnem delu je vse žuborelo, hoja med dvema potokoma, levim in desnim, skakanje čez vodo je bilo neizbežno. Nadaljevala sva po stari poti, in že pod vrhom naletela na prve ostanke snega. Sva pa že po poti občudovala poglede na Nebeško goro, na vrhu pa pobeljene KSA, Julijci so bili pa malo bolj v mrču. A nič zato, posedanje na vrhu v čudovitem okolju je bilo nama obema v veliko veselje.

Druga je repaljščica, to že vem. Še prva

Včeraj slikani tile dve ptici na Kumu. Bi lahko rekli, da sta vriskalica in drevesna cipa, ali pač kaj drugega?

Avstrija?

Žolšče - sv.Andrej - sv.Ožbolt - Žolšče

Lepo preživet prazničen dan, po poti svojih prednikov