Na Triglav od doma

Odpiram novo temo z namenom deliti izkušnje in hkrati komu dati idejo za nov izziv. Pri tem ni pomembno kako hiter si in kakšen rekord boš postavil. Ravno tako ni pomembno, od kod si doma. Gorenjci imajo do Triglava malo bližje, ostali pač nekaj dlje. Pomembno je le, da hodiš za svojo dušo in veselje .
Okvirna pravila so taka :

1. Na Triglav se odpraviš z domačega praga in pot v celoti opraviš peš
2. Prehodiš jo v enem kosu, razdeljeno seveda na toliko dni, kolikor jih potrebuješ glede na razdaljo
3. Traso lahko izbiraš po mili volji, brez vsakršnih omejitev

Lepo bi bilo, če svojo izkušnjo deliš z ostalimi. Marsikdo ni vešč načrtovanja takih poti in mu vsaka informacija lahko pride prav. Tudi GPS sledi so dobrodošle, če le obvladaš te zadeve. Naša je na razpolago vsem ( preko E-maila, nahaja se v pofilu )

Torej, kako smo hodil mi …

Dan 1 … začeli smo vsak s svojega domačega praga, Slavko na Lavrici, midva v Grosupljem. Srečali smo se na Ljubljanskem gradu, kamor smo se odpravili čez Golovec. Dogovor je namreč bil, da se v največji možni meri izogibamo prometnic. Povsod to seveda ni bilo smiselno in nadaljevanje proti Podutiku nam je postreglo s kar nekaj asfalta. Na Toško čelo smo prišli po gozdni bližnjici, nadaljevali po markirani poti proti Topolu in še malce naprej proti Gontem. Tukaj je bil zaključek prvega dne, dolgega 39 km z 1350 višinci. Spi se lahko na Topolu v gostilni Na vihri ali v bližnji Koči na Govejku, prav pride tudi kakšno poznanstvo. Hvala prijateljici .

Dan 2 … Od Gont smo zastavili smer Tošč, Selo nad Polhovim Gradcem vse do Pasje Ravni. Lepo vreme je bilo zaslužno za prijetno grebenčkanje po Polhograjcih, ne preveč naporno, le kilometri so se kar hitro nabirali. Z nekoč najvišjega vrha Polhograjcev je sledil krepek spust proti Poljanam in na nasprotni strani doline vzpon proti Žetini in Blegošu. V teh krajih markacije niso ravno pogoste, a domačini itak poznajo vse uradne in neuradne variante. Časa smo imeli ravno še dovolj za obisk Blegoša in dan zaključili s spustom do prenočišča. Kočo na Blegošu moram še posebej pohvaliti. Večerja, nastanitev, sploh pa zgodnji zajtrk so bili odlični, osebje prijazno. Spi se lahko tudi nekaj kilometrov prej v gostilni Blegoš na Javorju. Ta dan smo prehodili 33 km z 2200 višinci.

Dan 3 … Obetal se nam je najbolj naporen dan, zato smo se odpravili s prvo svetlobo. Od koče je sledil spust do glavne ceste v Selški dolini in vzpon na Ratitovec iz Zalega loga. Strmina je bila huda, seveda smo zmagali mi . Koča na Ratitovcu in okolica je bila prepolna pohodnikov, v nadaljevanju čez greben Altemaverja proti Soriški planini pa skoraj nikogar. Ti konci so dobro označeni, ravno tako spust iz Soriške planine proti Bohinjski Bistrici. Tik pred kampom in gostiščem Danica smo zavili čez Savo na kolesarko in v miru ter tišini pospešeno korakali proti Stari Fužini. Ura je bila neizprosna, dan se je poslavljal. Do Koče na Vojah nam je uspelo priti še v mraku. Prijazna oskrbnica nam je šla na roke in nam že zvečer pripravila zajtrk za naslednje jutro. Zaradi napovedanih popoldanskih padavin smo se namreč odločili za zgodnejši štart od običajnih. Spi se lahko tudi nekaj prej v hostlu Bohinj. Ta dan smo prehodili 40 km z 1750 višinci.

Dan 4 … Iz Voj smo zaradi slabe vremenske napovedi začeli hoditi že ob 6. uri. Nekako nam ni šlo v račun, da bi nam dež preprečil veliki finale. V nobenem primeru ne bi brez potrebe izzivali, zato smo raje pospešili tempo. Mimo Vodnikove koče, Planike in po Gorjanski smeri smo dosegli vrh Triglava bistveno pred uradnimi časi. To se nam je obrestovalo, saj je takoj po sestopu do Koče na Kredarici začelo snežiti. Šele v koči smo se pošteno oddahnili in pustili razvajati z ravno skuhano kavo. Koča je bila uradno že zaprta in dolgo časa smo bili edini obiskovalci. Kar nekoliko nenavaden očutek . Malo v snegu, malo pršenju dežja in malo po suhem smo celotno zgodbo zaključili v Krmi.Ta dan smo prehodili 22 km z 2350 višinci.

Na celotni poti se nam je nabralo 134 km in dobrih 7600 višincev. Vse skupaj je bila posebna dogodivščina, vredna vsakega kilometra, višincev in kapelj znoja … Naših obiskov Triglava že dolgo ne štejemo več, ampak tega smo bili veseli kot bi bil naš prvi . Neprecenljivo.