Za danes je obetalo lepo vreme, seveda je pobeg iz meglene mrzle doline neizbežen.
Okoli 7. parkiram v koncu, cesta je valovita, kot morje med nevihto.
Usmerim se v strmine Žmavčarjev. Nič novega, pot je shojena, obiska je veliko. Okoli bivaka naredim obvoz po levi prečkam markirano pot in naprej proti Mali rinki malo po svoje, vse v izogib snegu, ki ga tako ali tako ni skoraj nič.
Od Male rinke proti Štajerski rinki je potrebno nekaj metrov po snegu, višje proti Križu, sploh pa Kranjski rinki mi pa v nizkih čevljih in brez zimske opreme ni bilo hoditi.
Vreme je bilo enkratno, vroče, temu promerno je bilo kar nekaj obiska, niso bili vsi domačini
Vrnil sem se po isti poti. Ob prihodu v dolino so se pa tudi vrhovi začeli ovijati v temne sive oblake.