Visoki Mavrinc

Včeraj na prelep razglednik, ki pa mu je manjkalo malo sonca, no vsaj dopoldne je bilo tako. Malo pod vrhom je bilo malo za popazit, oprema pa ni bila uporabljena. Ker so naju zanimale skladovnice snega ob cesti, sva se potem zapeljala še do Vršiča, kjer kar nisva mogla verjeti svojim očem. Lepo in zanimivo!

Ta zadnji ovinek pred vrhom je v snegu vedno malo smotan, z derezami je meni lažji. Most nad Pišnico pa prvič vidim, hvala..

Mavrinc, moj prestol sredi gora...- Gozd je ozelenel, potke so suhe in na vrhu je lepo, kot vedno. Razgledi so bili le za občudovanje, za lepe fotke ni bilo prave svetlobe.


https://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2021/06/najlazje-dostopen-vrh-mavrinc.html

Nekaj današnjih popoldanskih utrinkov z lepe poti na Mavrinc.Na vrhu čudoviti razgledi,vrh je bil samo najin.
Lep gorniški pozdrav.

Lep sprehod na Mavrinc Pot je bila ponekod nekoliko blatna in drseča, drugače pa brez težav

Po dolini Za Kumlehom je potekala včeraj najina pot na V.Mavrinc. To je bila moja želja že vrsto let, tako da letos že tretjič z istim začetkom, a vsakič na drugi vrh. Na vrhu lepo kot vedno, jesenske barve listja so se že prijele, povratek pa po običajni poti h koči na Gozdu. Hoja po cesti do avta nama ni pasala, zato sva se pod kočo usmerila na staro vršiško cesto, po kateri prej še nisva hodila, niti nisva vedela, da sploh obstaja. Je bilo vredno, čeprav sva morala dvakrat prečiti potoke, vmes sva stopila še do Suhe Pišnice in tudi tam zaužila povsem nove poglede. Na cesto sva se pa vrnila malo pred izhodiščem in tako krasno zaokrožila in začinila povsem običajni izlet.

Včeraj -Parkirišče pri Koči na Gozdu je ledeno, cesta kopna. Pot skozi gozd je deloma blatna, malo snega in proti vrhu suho. Zadnji ovinek je peščen, sneg je le po robu. Na vrhu so se lovile meglice in le na trenutke odkrivale vrhove gora. . Lepo!

https://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2023/01/gora-ki-pomirja-visoki-mavrinc.html

Danes lep sprehod v čudovitem vremenu na lep razglednik Visoki Mavrinc.Pot je lepo uhojena.Cesta čez prelaz Vršič je normalno prevozna.

Lep gorniški pozdrav

Čudovita objava,kar kliče po posnemanju.
Vidim, da ima vrh veliko obiska tudi pozimi.
Kako je pa z nevarnostjo plazov?

Včeraj sva se napotila na megleni Mavrinc, čeprav megle seveda nisva pričakovala. Sva rekla, da začneva tokrat na enem parkirišču nižje, da zastaviva pot mimo lovske koče in se kasneje priključiva standardni poti. No, začela sva sicer pravilno, a predolgo vztrajala na isti poti, tako da sva kar nekaj časa hodila po grapi, ki jo višje po standardni poti moraš prečiti. Jasno nama je postalo, da lovske koče ob grapi ne bo, zato sva se dvignila iz nje levo v breg in ujela pot malo pred priključkom. No, pri povratku sva se spet usmerila na to pot in ji tokrat pravilno sledila mimo koče. Najino pot sva še malo začinila pri povratku in sicer sva se usmerila na potko, ki se je vila v drugo smer, tako da sva prišla do skalovja, ki se spušča izpod Vavovja. Zaradi megle se ni videlo dosti, a vseeno sva uzrla gamsa, gospodarja tega sveta.

Nato sva se zapeljala še do Vršiča in se povzpela na njegov vrh, da sva se naužila jesenskega sonca in lepih pogledov od tam. Zato tudi nekaj slik z Vršiča.

Tudi naju je skoraj do Poštarce "preganjala" megla, potem pa sva uživala na vrhu (10:45) v soncu. Skoraj bi se srečali

ja, takrat sva bila midva še na Mavrincu, seveda brez razgledov. Sicer bi pa to bilo srečanje po mnogih letih, kajne?

V soboto na prvi snežni test od Koče na Gozdu
Ob poti okoli deset centimetrov mehkega snega, zimska oprema ni bila potrebna, tudi sicer ni nobenih posebnosti.

Dobro, dobro!

Super

S soncem v očeh ter vetrom v laseh na tem čudovitem razgledniku. Pot od Koče na Gozdu skoraj v celoti kopna, le tik pod vrhom je zaradi ledene poti potrebna pazljivost, še posebej pri sestopu. Na vrhu niti ni tako zelo pihalo, na grebenu je bilo veliko huje. Razgledi so bili dih jemajoči, opazovanje ogromnega vala megle, ki se vali preko Vršiča, pa naravnost fascinantno. Še en čudovit dan z mojima kokicama tam, kjer je najlepše