S Pihavci imam slabe (hude) izkušnje, današnji (nad Luknjo) pa je bolj sprehajalne narave.
Sicer ne vem, kdo je določal njegovo pozicijo in višino, vse je zelo nedorečeno in še vedno nisem popolnoma prepričan, katerega od štirih (na sliki), si je umislil avtor. Seveda sem prehodil vse štiri.
V četrtek zjutraj, 22. t.m. poberem Uroša in se zapeljeva v Vrata. Letos bom kar nekaj prišparal, ker ni parkirnine
.
Do Luknje sem se ravno toliko zmočil, da je bilo treba zamenjat majico, kajti Luknja je bila še v senci. Nekaj časa hodiva po stezi proti Bovškemu Gamsovcu, nato pa kreneva levo po sončnih travah. Oborožen z dvema višinomeroma kar hitro nekako določim vzpetinico v južnem pobočju Pihavca, ki se od tu grebensko nadaljuje do vrha. Vreme je bilo čudovito, na velikem bratu pomalicava, po zares ogromnem odlomu se spustiva po njegovem drobirju in spotoma obiščeva še Pihavčev severni predvrh Šplevto. Sestopiva čez Sovatno.