Gontarska planina, Veliki Babnik in Tošč

A tista okrašena smrekca je na Tošču?

Ja prijatelj!Na vrhu Tošča PD Medvode,že v decembru postavi pravo smreko,na Božiča pa jo lepo okrase.Na njej se najdejo vsi mogoči radodarno-komični okraski,od bombonov,čokoladic,stekleničk šilca žganega,lepih želja,spominkov.Ko si obenj,se počutiš kot,da si doma pa še tam ni tako lepe...

Današnja grebenska pot na Vel.Babnik me spominja po samoti in zakraselosti s Škednjevcem v Fužinskih planinah,če želi marljivi gornik okusiti in spoznati zadnje prvobitne predele. ... .Tukaj grem v desno potko(izvir vode) in levo strmo navzgor,kjer po nekaj m pride do travnatega slemena pod hišo.Tukaj gremo zgoraj nekoliko v levo v gozd,kjer kaj hitro,ko zagledamo greben,zavijemo desno nanj.Naprej te smer nezgrešljivo vodi po ozkih stečinah in naprej po solidni potki,vseskozi po razglednem,idiličnem grebenu.Zgoraj prečimo travnat in z borovjem zakrasel predvrh grebena,se za trenutek spustimo in naposled stopimo na vrh glavnega grebena.Sledi še hoja po delu grebena,ki se spremeni v vršno sleme predvrha,nato pa glavnega vrha Vel.Babnika 905m.Ko se vračamo z vrha je po 5min hoje nazaj,kar nekaj različnih poti(ena gre v desno navzdolJZ,greben pa gre naravnost),mi pa tukaj takoj zavijemo strogo v levo in se držimo travnato-resasto zelenega grebena.Spodaj se ponovno držimo levega dela grebena(sta dva!),vmes pa je nižje kanjon(zgoraj je prehoden-nadelana pot),spodaj pa ni prehoden!.Strmina je kar velika,vse je zakraselo,obiska tod zelo malo,saj sem na vrhu grebena splašil še tukaj prebivajočo Kanjo. To je ena najlepših,če ne najlepša,od še samotnih poti v Polhograjskih Dolomitih.Je pa strma vseskozi,vendar zelo lepa,zato se je dobro parkrat ustaviti na razglednih grebenih in občudovati razglede in naravo.Pot za sladokusce!.

* OPOZORILO! Opisan grebenski pristop poteka preko zasebnega dvorišča, kjer prehod ni dovoljen!

Tista kmetija ni kmetija kjer se je rodil Pavle Kozjek, to je škofjeloški kozjek, on pa se je rodil v Mačkovem grabnu pod grmado

Tudi sam sem to pogruntal,ko sem obiskal nihovo dvorišče v Mačkovem grabnu.Nadvse prijazni ljudje,brat Rok in starši na desnem bregu,ki živijo v stari hiši.Rok mi je nudil parkirišče,zraven pa na prostem samopostrežba z medicami.Pozimi jih spet kaj obiščem.Lokacijo pa sem zamešal,ker je seznanjenost lokacije temeljila le na oni strani Polhograjskega hribovja.Oni so v mačkovem grabnu tam,kjer se asfalt konča,precej visoko zgoraj,levo Rok in brv.

Ker je v gorah žalost s snegom, se danes na kratko odločim za bližnje Polhograjce.
Štartam pri Legastji in se po strmem grebenu, ki višje preide v vidno potko na Veliki Babnik.Na vrhu grebena splašim še gamsa, ki se je sončil na polici nad prepadom.Na tej izredno lepi, razgledni in samotni poti le poredko srečaš koga, večkrat le kanjo ali gamse.Na vrhu se razgledam proti Tošču, ki ima na severu še malo snega, potem pa proti Igalam in Gontarske pl. čez Govejek v dolino.Tura je precej drugačna po doživetju od drugih že uhojenih markiranih tras Polhograjcev.

* OPOZORILO! Opisan grebenski pristop poteka preko zasebnega dvorišča, kjer prehod ni dovoljen!

Napoved vremena je bila za popoldne kisla, zato sem se nammenil na bližnje Polhograjce.V planu je bil najbolj divji pristop na Vel.Babnik skozi strm, zagruščen velik kanjon Belega potoka, ki je dobro viden tudi s Sv.Jakoba.Tu notri se ponavadi sprehaja največ gamsov, ljudi pa sem zaide zelo malo. ... .Po 200m se soteska zoža in tam zavijemo po gozdu levo 20v.m navzgor.Pridemo do ravne gruščnate izravnave, tam pa zavijemo v desno grapo in po kratkem vzponu skozi, levo zagledamo vmesno zeleno gredino podrasti(vmes grapi).Se oprimemo te gredine in na sredini na levem robu opazimo stečino, ki prečka grapo v levo.Po prečenju preidemo na levi greben tik ob grapi in nadaljujemo po še vidni stečini.Tu se držimo desnih strmih melišč, ki privedejo na travnat greben, ki se še kar nekaj časa vije do najvišjega dela začetka kanjona.Naprej so vidne strme trave, ki jim ne sledimo, temveč na desni ob robu grape opazimo sistem lahko prehodnih a strmih kamnitih stopenj.Višje naposled le pridemo na vršnji greben, ki postrže s travami in prelepim borovim gozdom.Potka je naprej dobro vidna, ki nas pripelje na zadnji greben Vel.Babnika in v 10min smo na vrhu.Sestopil sem čez Igale, se povzpel čez senožeti še na Gontarsko pl. in preko Govejka zaključil(zašpilil)klobaso. Pot je zelo samotna, divja in malo znana.V mokrem je potrebna dodatna pazljivost.Toplo priporočam pot tistemu, ki želi spoznati drugačen obraz Polhograjcev in je vajen tudi lažjih brezpotij, nedeljskim občasnim pohodnikom pa je le ne priporočam.

* OPOZORILO! Opisana pot poteka preko zasebnega dvorišča, kjer prehod ni dovoljen!

Viharnik, tudi ti iščeš plezalne poti iz Ločnice? Jaz sem tvojo varianto prakticiral nekoliko bolj desno, preko "stenice" in na greben. Žal je pa obilo klopov. Lp

Ja, opazil sem tudi v desno varianto lep prehod na desni greben.Klopov nisem videl.Verjetno so se poskrili zaradi dežja, mene pa tudi preveč ne obrajtajo.Je pa tu v kanjonu Belega potoka zatočišče gamsov, ki jih je tod okoli kar veliko.Starejša gospa Micka izpod Govejka je pravila, da se je eno jutro tam paslo kakih 20 primerkov.

Včeraj popoldne pred stavko nad naše politike sem naredil še manjši krog po Polhograjcih.
V Ločnici pri parkirišču za Osolnik se povzpnem do sedla, tam zavijem levo na Gontarsko pl.,sestopim na Govejek in prek hiše Micke ter slapa nazaj na izhodišče.
Sprva je začelo snežiti na 700m, kasneje ob povratku pa je bila meja sneženja že na 500m.Pri Micki smo ob radlerju govorili o naši koruptivni politiki in ozadjem.Modra gospa, ki je preživela še vojne čase pa je sklenila, da, če bi se ljudje držali Jezusovih naukov;ne laži, ne kradi...potem v Sloveniji in v svetu ne bi potrebovali nobenih policajev in zaporov.Tako pa je izvorno duhovno esenco novodobnih vladujočih ljudi in tajkunov-gospodarstvenikov popolnoma prekril in zameglil lastni pohlep ter sebičnost, brez osnovnih moralnih norm.

Danes krasen izlet iz Ločnice s parkirišča "pri koritu" ob potoku mimo več slapov, gor do Mickinga raja, preko doma na Govejku po spodnji poti v vznožju Gontarske planote na vrh V.Babnika. Na vrhu malo ogleda po drugi poti, nato pa nazaj čez Gontarsko planoto proti Osolniku, nato pa spet v Ločnico. V tem času polno resja ob poti, da ne veš ali bi hodil ali samo občudoval. Lepa krožna tura, a so možne še druge variante, vse v tem lepem svetu. Lep spomladanski izlet za kratek čas, ga lahko samo priporočam!

Včeraj sem naredil lep krog Osovnik - Gontarska pl. - Govejek.Sneg vztraja samo na osojnih legah, le malo topleje kot v Ločnici.Mici pod Govejkom je še čila in zdrava.

Že dolgo me je vleklo pogledat viharnikovo varianto grebenskega vzpona iz Ločnice na Veliki Babnik. ... Nekako sva našli pravo smer vzpona, ampak je sledilo kar mučno prebijanje preko podrtega drevja, kar pa nama ni vzelo volje za napredovanje po kar strmi poti. Potka je sprva zelo slabo shojena, nekako naju so hrabrile stopinje enega predhodnika, ki je bil najbrž tudi bolj pustolovskega duha, sicer se tu ne bi prebijal. Z višino pa je bilo podrtega vse manj, splašili sva tudi trop gamsov, ki tu sicer verjetno uživajo nebeški mir. Po kar strmem grebenu sva prispeli na lepo speljano prečno potko, ki se je vila po sila zakraselem, z borovci poraslem svetu, kjer sva prvič ugledali tudi Grmado preko kanjona in Tošč. Tu pa le še en sam užitek vzpenjanja proti vrhu. Povratek pa čez Govejek in mimo Mickine domačije do Legastje, kjer je bil krog sklenjen. Viharnik hvala za tvoj opis poti, je bil dobra vzpodbuda. Enkrat pa potem še v kanjon Belega potoka. Me vleče tisti peščeni svet med borovci.

* OPOZORILO! Opisan grebenski pristop poteka preko zasebnega dvorišča, kjer prehod ni dovoljen!

Vse tako izgleda, kot da hodiva v te konce samo jaz in viharnik. No ja, samo ne hodiva skupaj.

Prelepo kot vedno, čez mostiček mimo "Micke" (ki jo danes ni bilo videti), direktno po grebenu na Gontarsko planino, nato pa še postanek na kavi pri domu na Govejku.
Tu postrežejo vse dni v tednu razen ponedeljka in to od 08h do 20h.

@ločanka,

pod nesplošno uganko lahko zastaviš vprašanje, kako je ime mačku na šesti fotografiji

seveda, saj vem, da računaš, da boš prvi uganil

Včeraj popoldne je bil sicer namen najti grebensko pot za Legastjo na Gontarsko planino, a se je izšlo malo drugače. Veliki Babnik ni bil predviden, pa sva po precej strmem pobočju s pomočjo rok prišla prav nanj. Kdo bi ločil vse te grebene, sva prišla na prvega, pa se je prikazala z leve ena grebenska potka in kasneje spet z leve še ena. Lepe so te grebenske, malo shojene potke, ki navdajajo z zadovoljstvom ko jih zagledaš, včasih jih le slutiš, saj so samotne in včasih komaj sledljive. Pa ker sem te zgornje grebenske potke že od lani poznala, je bilo napredovanje lažje. Pod vrhom občudovanje ob pogledu na kanjon Belega potoka, ki se zariše v smeri Grmade.

Povratek pa po prav tako zakraseli, z borovci porasli grebenski poti z Gontarske planine, ki se izteče za Legastjo. Tako je bil prav lep, čeprav malo divji krog sklenjen.

V kratkem načrtovana tudi potka skozi kanjon Belega potoka.

* OPOZORILO! Opisan grebenski pristop poteka preko zasebnega dvorišča, kjer prehod ni dovoljen!

Hvala vama Viharnik in Ločanka, da sta mi s svojimi navdušenja polnimi opisi samotnih poti, omogočila spoznati tudi to plat Polhograjcev. Ni mi sicer uspelo najti začetka grebenske poti na V. Babnik, ki jo opisuje Viharnik, sem pa vztrajala in se prebijala preko podrtega drevja in po brezpotju naposled le dosegla grebensko potko. Tu je res čudovito, bori, cvetoče resje, pogledi na zasnežene KS Alpe in seveda, popolna samota. Izlet sem podaljšala še prek Gontarske planine na Osolnik in nazaj skoraj do Govejka. Skoraj zato, ker se je od koče že na daleč razlegala glasna glasba (pač sobota), ki pa si je za konec tega izleta nisem želela. Zato sem ubrala bližnjico na markirano pot, ki gre do Legastje. Čudovit izlet na topel pomladni dan mi bo prav goto ostal v spominu še dolgo. Se še vrnem.

* OPOZORILO! Omenjen grebenski pristop na Veliki Babnik poteka preko zasebnega dvorišča, kjer prehod ni dovoljen!

Včeraj sva jo s kolegico mahnile na Gontarsko planino. Pot naju je vodila: Trnovec-Brunarica pod Osovnikom - Gontarska planina - Dom pri Govejku - izhodišče. Ker sem bila prvič na Gontarski planini, sem presenečena ugotovila, da to ne gre za planino v pravem pomenu besede, pač pa strm greben , ki ga je bilo po tej smeri še udobno doseči, medtem ko je strmina s strani Govejka kar neusmiljena. Na sami planini pa sta tabli za opozorilo, da se ne puščajo smeti, pa za rožce, ne razumem pa, da niso dodali vsaj enega napisa, kam vodita poti od tu naprej. Ena gre navzdol proti Govejku, druga naravnost pa bog ve kam.... Res neugodno za tiste, ki se prvič znajdejo na tej lokaciji... lp