Metka Polpetka - Zadnja sporočila

77blaz, a tista dva za oknom (10.2.) sta pa Lužarjeva Mici pa Dore?

Samovarovanja je malo, ker je malo jeklenic. Kar je zavarovano, so pretežno klini. Čez Goličico je kar nekaj prostega plezanja, ki ni težko, je pa zelo izpostavljeno.

O, smo se v soboto srečevali po venčku Rink. Vi ste jo ubrali čez Turski žleb v Logarsko, jest pa čez Sleme in čez Gamsji skret na drugo stran. Res je bil čudovit dan za pohajanje. Lep pozdrav

Sem se pred leti potepala po tem koncu, kjer sploh ne poznajo gorstva Rodopi, samo ločene gorske skupine Tudi meni je bilo najlepše v pogorju Rile, vključno s samostanom. Pa seveda starodavni Melnik tik ob grški meji, kjer so nad mestecem slikovite, odbite peščene formacije (kot v nepalskem Mustangu, čeprav ta je gotovo poglavje zase), kjer je tudi kar nekaj poti, recimo da jo iz Melnika peš ubereš do Roženskega samostana. Moram pa omenit, da sem v rilskim hribih srečala Špance, ki so bili leto prej v naših Julijcih in niso čisto dobro razumeli, kaj Slovenec počne tam, ko so pa naši hribi toliko lepši....

Tudi sama veliko samotarim po hribih, tudi po zahtevnejših poteh in brezpotjih. Malo zaradi potrebe, malo pa tudi zato, ker družba s časom preneha s stalnim zahajanjem v gore. Sicer sem družabno bitje, ampak skupine nekako niso moje področje, sploh ne velike. Opažam pa, da iz mojih pohajanj izginjajo zahtevnejše poti čez mejo. Pa me zanima, če bi se še kdo kake ture lotil prej v družbi kot sam.

Včeraj šla čez Skalaško. V ruševju pot dokaj zaraščena. Vse jeklenice držijo v zgornjem delu, ostalo je podrto. Spodnji dve skobi zelo razmajani, tretja zaenkrat še uporabna, tudi oprimki na tem mestu so dokaj razmajani. Škoda, ker tako razpada, ravno v tem ključnem delu bo kmalu vse na jeklenici, kateri pa nikoli ne moreš zaupati 100%, ker ne veš, v kakšnem stanju je zgoraj. Sicer pa čudovita, divja pot!