Rad grem sam v hribe, saj iskanje primernega somišljenika, ki bi enako užival, v isti smeri, s podobno kondicijo še zdaleč ni enostavno
. Morda s časom povabim svoje otroke, ne vem pa, če bodo zaznali enako čarobnost kot jo sam, ko ti dan zarišejo oskubljeni macesnovi viharniki ali pravljica rododendrona ob gorski potki. Davno nazaj sem bil alpinist, preživel nekaj prav žalostnih (lastnih) izkušenj, se ukvarjal vmes z mnogo športi (predvsem individualnimi) in so me hribi preko turnih smuk spet poklicali nazaj. Največ napak se zgodi na enostavnih terenih zaradi neznanja, neizkušenost! To je večna resnica in skupina je včasih lahko zelo varljiva čreda....Na odhod se pripravim doma, danes je na voljo izjemno število informacij proti tistim pred 20timi leti, povem sorodnikom kam grem in javim takoj ko je mogoče, da sem varno nazaj.