andi2 - Zadnja sporočila

Mogoče bo pa kdo ob odprtju teme kakšno sliko več objavil s te lepe krožne poti Nekaj neprehojenih lis na zemljevidu sem hodil od Topolšice proti Uršlji gori, pa naključno videl, da imajo nad Ravnami nekaj krožnega med 400-700nmv in da ima ob tem skoraj vsak hribček svoje ime nisem se preveč pripravil glede orientacije, ime poti odkril šele na parkiriščupa je bila zato pot še toliko bolj zanimiva. Če gremo na njo iz stanja po virozi nam bo vzela nekje tri in pol, uradno pa štiri ure hoje lepi kraji, pridno označeno, zanimivi razgledi, prijazni ljudje in pasji čuvaji. Če gremo po svoje lahko obiščemo številne vršičke ob poti, je pa potem še malo bolj naporno in samotno. Lep opis pa na seznamu hribi.net - https://www.hribi.net/izlet/reks_-_rekreacijsko_kulturno_sredisce_ravne_vrholanov_vrh_ravne_pri_sostanju_ravenska_pot/3/2795/6462 ali na strani od PZS oziroma Pd Šoštanj. lp

Gotovo se ne bomo mogli izogniti debatiranju na to temo. Pa mogoče pride prav tudi za izmenjavo informacij, da ne smetimo lepih tem, ki nam polepšajo dan. Mogoče uporabimo tudi za širjenje obvestil, če zbolimo in smo bili v neposrednem stiku z neznanci v gorskem svetu. Varno in zdravo. Lp, Andrej

Lep je Homič, ima stoletna drevesa na vrhu. Škoda spreja. Lepo si šel Zlatko, drugič gre kak mlajši tudi v dežju zraven

V bistvu so poleg najbolj znane poti skozi bivak še vsaj tri področja s takšnimi konicami. Skozi vsa tri se da lepo raziskovati in poplezati lp

Veliko je bilo govora o dostopih, pa sem si danes rekel, gremo eno od čim nižje. Od P pri postaji za Velko in skozi dolino Korošice, ki je seveda več ni v obliki, kot smo jo radi vozili do peskokopa. Že vstop v dolino je odneslo, nato pa si ´cesta´ in potok ves čas delita mesto. Nad Markovo levo na Kriško planino, kjer spodnjega dela poti v bistvu več ni malo gledaš, če je kje markacija, pa si za silo v pravilni smeri na planini se pasejo tudi letošnje kravice, no, bolj počivajo ob mamicah. Čez Kržišče in po strmem veznem grebenu v smeri Planjave. Celo pastirski klin se najde. Preden pot ujame pobočja Kamniškega vrha pa levo nazaj in kmalu po lepi stečini strmo navzdol. Na Markovi poiščem lovsko prečenje proti Mokrici, na križišču pa jo nato mahnem navzdol do peskokopa. Vračanje čez Brsnike se je kar vleklo. Cel dan sem bil sam, pa sem se zato v gužvi ob vrnitvi v civilizacijo ob videni avto tablici Irske spomnil na interno šalo: globalno gledano nas kakšna milijarda vsak trenutek potuje več tisoč km od doma. Druga milijarda isti trenutek mrzlično na spletu načrtuje, kako bo takšen izlet izvedla v kratkem. Tretja in četrta pa razmišljata, da bo jutri res treba na splet pogledat, kam bi potovali v kratkem... Jah, nemirni smo ratali, še gnuji v Serengetiju se lahko skrijejo pred nami lp

V to smer ja. Nekaj polic v smeri je od daleč izgledalo res neverjetnih. Pa sem rekel, če kdo, potem... ker ste prehodil res že vse v tem okrogu. Hvala za odgovor!

Pardon če se vmešavam s vprašanjem. SilvestrO ste že kdaj prehodil linijo skozi malo in veliko Kovačnico in nato v predel levo od Kalc zgoraj? Zadnjič sem jo gledal iz ptičje perspektive, res drzna linija. Pa samo tu in tam se omenja...

Se opravičujem, napačno sem prebral. Črtkana je državna meja. Pardon.

Prost dan, brat je imel voljo, jaz pa idejo, pa sva šla sicer nisva obiskala nobenega izmed vrhov, sva pa tudi tik pod njimi uživala v posebni tišini teh krajev. Sprva po zložni varianti do cerkvice in nad njo na številne travnike Skojc. Paslo se je vse, ovce, krave, konji, oslički. Uspela sva ujeti stabilno vreme pod Stenami in dvakrat vedriti pod streho med plohami, posebej ob močnem nalivu v prijetnem bivaku pod Javorškom. Vmes pa pustila dežju in sramežljivemu soncu svojo pot. Žal so naju strele in veter odpihnile ravno s Prevale, kjer bi bilo sicer najlepše posedeti. Ko sva zadela še drugi set lokalnih rumenih markacij, sva bila v krogu pod Slevcem po dobrih petih urah nazaj na izhodišču. Že tretjič tukaj, vedno v menjavi dežja in sonca, pa zato gotovo ne zadnjič... lp

Vidim da gre hitro čas. Dve leti nazaj tukaj, danes pa prišla na vrsto za soparen osem urni krog. Cesta skozi Korošico je (kot že piše) zaprta, moraš okrog na odcep Predoselj. Potem pa od kamnoloma s precej težav skozi levo varianto (spodaj je več ni in je verjetno več ne bo) do LK, pa preko najvišjega nadstropja od treh variant v spust do Ovčarije, in strmo skozi standardne prehode in puščavski pesek na greben Mokrice. Sledil je najlepši del ture, kjer je Zlatko spretno izpeljal varianto tega, kar nekje Volk opiše kot - po svoje nazaj na Debeli hrib. Sledilo je nadaljevanje skozi škrbino in nato planine Košutna ter Koren. Spust sva opravila skozi lepo direktno mimo krnice, se osvežila pri studenčku in jo mimo razdejane Matkove ravni mahnila do avta nazaj. Res lepi kraji, čeprav divji, so speljani v krog in krog. Še pridemo. lp
p.s višje je cesta do Markove ravni že sanirana, vendar bolj za visok štirokolesnik varianto.

Toliko ste ga reklamirali, da sem si rekel - na eno kratko danes lepo je, sicer precej shojeno, razumljivo. Spodaj je nekaj vtisov in opomb z moje strani. Varno, lp, Andrej

Parking je pri gradu (za cca 4 avte) ali malo dalje ob cesti proti grobišču. Ljudje ob gradu so prijazno uredili studenček vode, tako da jo lahko natočimo neposredno pred startom. Za vstop sem izbral predlog od alyas, je tudi ta potka povsem dovolj strma, pa še lokalne stvari si lahko ogledamo (zijalka, spodmoli, Hudičev gradič). Z grebena je na eno in na drugo stran več dostopov/sestopov. Grušč z najbolj markantne konice zahteva nekaj previdnosti. Za razliko od Brezniških bomo tukaj vsaj petkrat lepo sopihali direktno gor in dol. Na Ovčenike je relativno enostavno zadeti pot, saj namesto desno v Drago greš v levo čez potoček in naprej skozi pobočja trav. Za sestop sem si izbral upokojensko različico potke s sedelčka pred Ovčeniki in z mislimi na off. Kot že piše, se kasneje združi s cesto s Planince in nato pelje skozi celotno dolino Drage. Podobno je nekje ob cesti misli na pašo dal tudi lokalni gams, pa sva se na 20m zamišljeno pogledala in šla vsak v svojo smer. Potep mi je vzel tri ure in pol. Tudi poleti poteka večinoma v senci. Klopov je nekaj malega.

Drži in dogovorjeno, če bo le zdravje dalo se spomnim, ko smo z očetom kot najstniki šli preko Špilaka, da je bilo pravo doživetje. Pa nisem vedel, da bo še desetine drugih možnosti v radiusu nekaj km. Res lep del Savinjskih.

Krasno, hvala ker si delil! Opažam, da sem na in ob Strelovcu prehodil vse, pa hkrati malo

Zlatko, lepa! Naslednjič me ti prijazno pelješ tukaj gor, jaz pa dol na Sušno in do Gašpriča. Težko bolj odmaknjeno in nehojeno tukaj naokrog pred nosom

Tukaj je res lepo, čestitke. Enkrat sem skozi prehodek na sliki 21 v dežju pokukal navzdol in za tren skozi meglo, ki jo je podil veter, zagledal Ovčarijo. Za takšne spomine se hodi v hribe lp

Lepo sta napisala, se strinjam. Sem zadnje tri izlete po dolgem in počez prebrskal Kopitnik z okolico, pa sem se smejal, kako je vsakič prišla nova ideja za še enkrat...pa tako majhen prostor Slovenije. No, sem pa za kak mesec lokalni poznavalec Iz Bele je pa kakšen del precej težji, čeprav ga Volk tako po svoje lahkotno opiše. Mešenik je prava trdnjava. Varno, pa se kaj srečamo kje...

Lepo sta jo mahnila mogoče je prvo škrbino lažje obvoziti v levo malo navzdol in nazaj, ker je na desni strani kar zoprna. Če sem si prav ogledal pred leti seveda. Mogoče pa res kdaj gor iz Bele, kot pravi pp v sosednji temi. Preveč idej in premalo časa lp