Dragi vsi
Nisem čisto prepričana, če paše "hvala" v odgovor na vaše komentarje. Ker vse kar se zgodi v hribih in vse kar zapiševa z Jurijem, je tako ali tako najina ljubezen. Skala je tam, midva bi šla, midva bi pisala ... Doživetja v hribih ti tako ali tako nihče ne more vzeti, nihče (razen hribovc, pa danes še to ne vsak), ne more niti razumeti. Zato je vse ostalo nepomembno. Tudi če bi samo midva vedela za vse podvige in trmaste, težke korake in sama sebi brala svoje zapise
Je pa res, da sem vesela za eno reč, in to je, da osrečujem še koga. Nekoga. Nepoznanega. Kar tako, mimogrede. To je pa lepo! Ko razveseliš druge, razveseliš sebe, pravijo
Zato hvala, čeprav je to verjetno premila beseda. Naj bo. Hribovci razumete.
Vsem veliko najlepše melodije, gorske tišine.