Janez Seliškar - Zadnja sporočila

Pri odcepu vojaške ceste na Staro Utro pustiva avto in se pregrizeva do 24. ovinka. Od tu naprej so ostanki ceste tako zapuščeni in podrti, da je nadaljevanje možno le peš. Malo pod Starim Utrom se gozd razredči in pokažejo se beli vršaci v smeri Triglava. Od lovske koče na Starem Utru nadaljujeva po skromni stezici na vrh, kjer se pokaže vsa lepota vrhov nad Trento. Do Starega Utra je nekaj zaplat snega, naprej proti vrhu je mokastega snega nekaj centimetrov in ne predstavlja težav. Do pod Starega Utra cesta poteka po gozdu, razgleda ni, a pri lovski koči in na vrhu smo poplačani s prekrasnim razgledom. V trenutnih razmerah zelo priporočljiva tura.

Iz Loške Koritnice, najprej malo po svoje, nadaljujeva "čez štenge", po markirani poti proti sedlu Čez Brežice. Malo pod sedlom obrneva levo in se spustiva globoko v Loški žleb. Prečiva žleb in nadaljujeva po njegovi zahodni strani na travnato ramo s katere je lep pogled direktno na iztek Loškega žleba na Jezerih. Prečiva Dolge prode in sva na vrhu. Pogled v Loško Koritnico je prav strašljiv, stena pada brez prekinitve do dna doline. Sestop nadaljujeva z vzponom po Dolgih prodih do izstopne grapa na markirano pot Kotovo sedlo-Jalovec. Po njej sestopiva (delno zasnežena) na Kotovo sedlo. Sestop v Loško Koritnico se vleče in vleče.
Komur hoja po grušču, skrotju in meliščih ni odveč, je ta tura pisana na kožo.

Snega v dolini ni več, zato je cesta do Planine Mavra normalo prevozna. S hojo sicer začneva cca 15 min pred planino in zložno nadaljujeva. Cesta kmalu za planino preide v opuščen kolovoz in v nadaljevanju v stezico. Pojavi se sneg, a predhodniku gre zahvala, da stopava v njegove stopinje. Stezica se priključi planinski poti od jezera Trilobit. Na planini imava srečo, predhodnik je šel do pastirske koče, kjer smo popili kavo in razkužilo. Na planini se je tura pravzaprav šele začela, saj je bilo potrebno do Velikega vrha na novo zgaziti pot. Sneg na osojah je suh, sipek in nepredelan, na prisojah mehak in se predira. Sestop na Belsko planino je nekoliko shojen, a se zaradi visokih temperatur udira. S planine sestopiva po neoznačeni stezici, ki naju pripelje točno do koče na Planini Mavra. Do izhodišča je po cesti le še streljaj.

Poledenela cesta se začne takoj nad vasjo. Nad Sedlom (tudi Kalarsko sedlo) nekaj časa suho in pomrznjeno, v nadaljevanju se začne sneg. Nad gozdno mejo obvezne dereze, spihano do trdega, ledenega snega. Nad sedlom Čez Suho, trdo kot kamen, prečka proti koči izpostavljena, psiha malo trpi. Veter je imel svoj dan.

Snega je premalo celo za bratove smuči.

Iz Davče preko Jemčevega Kovka v Zgornjo Davčo in preko Planine Medrce na vrh. Sestop mimo koče in po grebenu proti Pohoškemu Kupu. Tu desno navzdol in po gozdu ter travniku na planinsko pot. Snega na vzponu skoraj ni, a je nad Planino Medrce precej trdo in ledeno. Dereze zelo, zelo priporočljive, na sestopu obvezne in seveda cepin. Koča je odprta!

Le kateremu lokalu v dolini bi bilo ob takem smradu dovoljeno obratovati!

Vzemi opremo, datumu primerno in se odpravi na pot.

V gore se hodi po naslednjem vrstnem redu: glava, noge, roke. Sicer odlična ideja!

"Cesta se bo odprla šele, ko bo V CELOTI kopna (brez snega in brez ledu). Soljenje ceste ni dovoljeno." V praksi to pomeni, da bo cesta zaprta tudi po 15.03.2025.

Glede na to, da je Jarški dom v postopku prodaje oz. je mogoče že prodan, jemlji odprtost pod vprašaj.

Za grapo Korita je res potrebno nekaj kilometrine, krasno!

Strelovec je bil množično obiskan, zato sem nadaljeval po grebenu na Lucjan in Rožni vrh. Lucjan je kosmat, a Rožni vrh je odličen razglednik. Do Lucjana je steza lepo sledljiva, naprej do sedla med Lucjanom in Rožnim vrhom precej težje. Vzpon s sedla na Rožni vrh je precej kosmat. Sestopil sem nazaj na južna pobočja Lucjana in levo, strmo po brezpotju na planinsko pot.

Tukaj si poglej: https://www.facebook.com/media/set/?vanity=naja.kavcic&set=a.10229978886890597

Celo sezono se giblje med Chamonix-om in Zermattom: https://www.facebook.com/profile.php?id=100008534859337

Najprej na Stol in potem sestop preko Vajneža, mimo bivaka, do Urbasa in na izhodišče.

Bolje bo, če turo začneta pri Valvazorjevemu domu. Dolžina poti od Valvazorjevega doma do Urbasa, v primerjavi z dolžino načrtovane poti, ne omembe vredna, cca 2 km.