Čeprav sem že večkrat obiskala dolino Bale, ter travnata pobočja pod Stadorjem, kjer večkrat lenobno poležavajo kozorogi, pa grem danes na pot z drugim ciljem. jutro prebudiva v Bavšici ob prijetnem srečanju z gospodom iz drugega konca Sloveniije, ki se danes poda na Pelce, ker je bolj uren stopi bolj hitro naprej, midva pa prebujava dan v tišini, a kljub temu dvakrat zmotiva jutranjo pašo srnjaka, ki zabavka v svarilo, da se nekdo giba po njegovem domovanju. Pri lovski koči v Bali zavijeva levo v gozd. Steza je lepo vidna. Više gor se v jutranjem soncu greje Svizec, s Stadorja naju ponosno gleda gams. Steza je na travnatih pobočjih lepo vidna, za še lažje sledenje njej si pomagava z možici, ki ždijo ob njej. Na višini cca 2000 n.m.v, nekoliko pod dolino med Vrhovi, zahodno od Stadorja, pred nama zleti iz gnezda jata ( kakih 10) verjtno mladih ruševcec ali pa ruševk ( bilo je prehitro, da bi lahko videla). Pot od tu dalje, torej od nekje 2000 n.m.v. postane slabše vidna, vendar še vedno sledljiva, kar spet omogočajo možici. Kakih 250 metrov pod vrhom bolj pazivai na korak, potem pa sva kmalu tik pod vrhom, kjer desno pod njim preplašiva trop kakih 30 gamsov. Z vrha je čudovit razgled na vse strani, vse do avstrijskih gora, ter do morja. Ponosno v daljavi Triglav, mogočna Viševa in Montaževa skupina, Mangrt in Jalovec kot na dlani...Ko pogled potuje od Triglava do morja, pa ne morem toliko mojih oči izostriti, da bi opazila najinega jutranjega soseda, kateremu se zahvaljujem za prijazno sporočilo, ki naju je čakalo ob povratku za brisalci mojega avta. Turo je zelo lepa in priporočam. Enkrat kmalu pa še na Pelce, na priporočilo najinega jutranjega soseda.