Tudi jaz sem začela hoditi v hribe ravno zaradi psa, sedaj me je čisto potegenilo noter in zares uživam v hribih ampak si ne predstavljam, da bi kam šla brez svoje zveste spremljevalke, zato pač nikoli ne bom šla tja kjer je treba malo poplezati, ampak je dovolj drugih hribov, kjer lahko obe uživava brez strahu.
Ker sem študentka imam možnost iti v hribe tudi čez teden, ko ni toliko ljudi, v vsakem primeru pa si raje izbiram poti, na katerih ni toliko prometa. Tudi na oblegane gore ponavadi vodijo poti, na katerih ne srečaš žive duše.
Tudi sama še nisem imela slabih izkušenj zaradi psa. Na vrhu jo vedno pripnem, če med potjo koga srečava pa jo odmaknem iz poti in lepo sedi, medtem ko gredo ljudje mimo. Včasih so ljudje pač ravno za ovinkom in je ne morem dovolj hitro umakniti ampak ona ne sili v ljudi, v takih situacijah gre lepo mimo.
Table pa....brez komentarja. Ne samo da sem opazila table 'psa na vrvico', na poti iz Ljubelja na Zelenico celo da mora biti pes na vrvici in imeti nagobčnik (sredi poletja, na soncu, hoja v hrib in psu ne omogočiš, da bi se hladil z edinim možnim načinom - jezikom), na eni od poti na Gonte sem celo opazila tablo (sredi asfaltirane ceste) 'prepovedano za pse in kolesarje'. Ljudje so pač nestrpni, jaz ne želim biti konfliktna oseba in vem da nikamor ne bom prišla s prepiranjem na forumu, zato takšne objave prezrem.