@jax... Če plezaš po 'reglcih' večraztežajno smer, se v bistvu ne navezuješ in razvezuješ. Na vrv se oba plezalca navežeta ob vstopu v smer (ponavadi, seveda lahko del smeri plezata tudi nenavezana) in se razvežeta, ko je vzpon končan, če pa je sestop nevaren, lahko del časa tudi sestopata navezana.
@carniolus... pri klasičnem varovanju v smeri nimaš nikoli fiksnih vmesnih vponk. Prvi plezalec pleza in vpenja komplete (sistem dveh povezanih vponk) v kline, ki že tičijo v steni ali pa jih 'zabije'. Vpenja lahko tudi metulje/friende, zatiče/čokce, ali okoli rogljev, mostičev in drugih razčlemb obesi prusika (vrvica, ki je ponavadi zvezana v zanko s podaljševalnim vozlom), nanj vpne vponko in vanjo vrv. Ko pride do sidrišča/varovališča naredi 'štant', ki naj bi bil vedno, vsaj na dveh dobrih klinih, prevleče preostanek vrvi in ponavadi na polbičev vozel preko varovališča varuje drugega v navezi. Če je naveza enakovrednih plezalcev, bo drugi, ko pride na 'štant' nadaljeval v vodstvu naslednji raztežaj. Med raztežajem pa ni nikjer fiksnih vponk, karkoli si že s tem mislil. Pri štajercu se v bistvu varuješ s tem da prvi vpenja kline, friende..., drugi pa jih izpenja in pobira. Če bi padel npr. drugi v navezi, bi seveda iz ravnotežja potegnil tudi prvega plezalca, vendar naj bi oba zadržala vmesna varovala. Ker je to bistveno bolj nevarno kot plezanje cug-cug, tj, raztežaj za raztežajem z vmesnimi sidrišči, se ga seveda v šolah AO ne uči. Btw, štajerc je izredno koristen, ker je včasih dolžina smeri in s tem potreben čas zanjo lahko bistveno bolj izčrpljujoč in nevaren kot štajerc.