Ja, res škoda @lijaneja kr nisi mogel z nami, kr sigurno bi stopil gor. Ta teden smo bli v Chamonixu in stopili na krov Alp, Mont Blanc. Za vzpon smo odabrali pa klasičnu varijantu, zobatom železnicom do Nid d' Aigle, potem pa prek Tete Rousse na Gouter in na vrh. Prvi dan sva se po lepem in sončnom vremenu vzpeli do koče Tete Rousse, tam prespali in se dobro aklimatizirali. Naslednje jutro smo se zbudili z deset centimetrov celca, močnim vetrom i v oblakima. Po nekaj ur se razkadilo in smo nadaljevali proti Gouteru. Grand couloir je lepo zasnežen in prehoden brez težav, treba sam mal previdnosti kar tu pa tam nekaj sitno leti dol, cela stena proti Gouteru je tudi zasnežena, težji del stene je pa lepo varovan in se prepleže brez težav, nekaj ur vlečenja po zajlami in gor si. Iz Goutera smo štartali kot i vsi, ob 3 urah. Noč je bla lepa in jasna, sam je močno pihalo, okrog 70-80 km/uro, sunki pa mal več) in nosilo friški sneg pa je edina orijentacija bila naveza pred tabo, ko si je videl. Wind chill je pa bil po moje okrog -15 do -20 na vrhu, tolk da se je nekima voda v nahrbtniku pomrzla, meni pa je foto na vrhu otkazal poslušnost zaradi hladnoće. Sam vzpon od Goutera ni tehnično zahtevan, je en kratek kos izpostavljenega grebena, po jakem vetru je mal hudo, ampak nič posebnega. Edino ti višina vzame sapo, in hodiš tolk počasi da sam sebi greš na živce. Za vzpon sva potrebovala nekaj minut več kot 5 ur (jaz sem planirao 6), prve naveze so vzpon opravile za kašne 4 ure, pa še za sestop do Gourtera 2 in pol, vse skup 8 ur gor in dol, kar mi se zdi čist v redu. Nekaj navez se vrnilo zaradi vetra in izčrpljenosti, kr ti vodniki ih teraju gor kot koze, neverjetno, vidli smo jih nekaj da im cepina niso dali, svezani kod koze, dereze na noge in hodaj. Če ne gre, pa se obrne in nazaj dol. Tko da vrha je v sredu vidlo kakšnih dvajset ljudi, razen nas je v Gouteru bila še ena samostalna naveza z Litve, vse drugo so pa bli klijenti z vodnikima. Kar nismo mogli dobit mesta za spanje ne v Gouteru, ne v Tete Rouse, sva morala opraviti sestop isti dan vse do koče Nid d' Aigle kje smo prespali, naslednje jutro pa dol v dolino z železnico in nihalko, mal šopinga po Chamu, obvezno poslikavanje pod spomenikom Balmatu in Paccardu, pa doma. Vse skup, ena lepa tura, zelo zahtevna, fizično in psihično, vendar za dobro pripremljenega gornika izvediva brez posebnih težav, seveda če se dobro aklimatiziraš in poštuješ vse zakone višine, pred vsem pa hidratacijo. Pa nekaj slikc sledi ...