Po dolgem času sva spet obiskala sosede, tokrat Karnijce z najvišjim vrhom Hohe Warte na čelu. Želela sva prehoditi smer Koban-Prunner, ki je dotlej še nisva poznala. Poteka levo od bolj znane ferate Weg der 26er, višje pa se obe združita v enoten dostop na vrh.
Zgodnja ura, zlata ura se tukaj odlično obnese. Delno skupna Karnijska 403 je že zgodaj zjutraj imela prave procesije obiskovalcev, v najini smeri pa ni bilo še nikogar. Tudi v smeri Weg der 26er ne. Ta je po novem popolnoma obnovljena, tako da prosto visečih jeklenic v vstopnem delu ni več. Tudi razmaki med posameznimi vpetji so občutno krajši, kar v primeru zdrsa še kako prav pride.
Midva sva nadaljevala še nekoliko bolj levo in vstopila v dobro označeno smer Koban-Prunner. Zanjo so značilne rumene oznake, ki se tudi v megli odlično vidijo. Povsod jih je dovolj, zato težav s potekom ne bi smelo biti. Smer je v celoti gledano bolj poplezavanje kot varovana pot. Na izpostavljenih mestih je sicer nekaj jeklenic, ne pa povsod. Kljub temu, da je lažja od bližnje ferate jo nikakor ne gre podcenjevati.
Od stika z Weg der 26er naprej je varovanja povsod dovolj in tudi tukaj je v celoti obnovljeno. Tako gre vse do vrha, kjer se nas je zbralo kar nekaj pohodnikov. Razen naju so vsi prišli po normalki, ki se je kasneje pokazala za božjo pot. Midva sva tu sestopila in toliko pohodnikov že dolgo nisva srečala. Na vrh so se vzpenjali v kolonah, vse sorte opremljeni in različnih izkušenj. Vse skupaj naju je še najbolj spominjalo na naš Mangrt.
Pred počitkom v koči Rif. Marinelli sva si privoščila še bližnja vrha Pilastro in Cima di Mezzo. Prvega bolj po pomoti, a se je izkazal za odličen razglednik. Je neposredni sosed Hohe Warte in z njegovega vrha sva lahko občudovala množice, ki so se še vedno vzpenjale nanj. Pot na Pilastro ni ravno enostavna, ker v zgornjem delu pot preči izpostavljene police. Tudi tukaj je nekaj poplezavanja do dvojke, kaj hujšega pa ni. Vsekakor si zasluži obisk, če je le dovolj časa zanj.
Nasprotno pa je Cima di Mezzo lahko dostopna gora. Nanjo vodi udobna mulatjera iz časov prve vojne, ki ni nikjer preveč izpostavljena. Mojstrsko je speljana po visokogorju in je vseskozi razgledna. Tudi vrh ne zaostaja pri tem in nudi krasne razglede na bližnje in daljne vršace.
Nama je ponudil tudi pogled na temačne oblake in težke deževne zavese, ki so se iznad Mokrin širili poti nama. Pospešeno sva sestopila do koče, kjer je končno prišel na vrsto počitek. Dobra volja je odgnala tudi nevihto in na izhodišče sva sestopila v sončnem dnevu
.