S kolegico in kolegom smo se odločili da se odpravimo v Karavanke, na Roblek, naprej pa še na Veliki Vrh. Začeli smo pri Tinčkovi koči ob 7.30 zjutraj in jo polni energije ucvli navzgor po strmini. Pot je bila na nekaterih delih še zasnežena, neshojena, potem pa malo ledena in strma. Ja, smo kar grizli kolena. V koči na Robleku smo se ustavili in se malo okrepčali. Že pesem o Robleku je lepa
, razgledi pa nič manj .
Nadaljevali smo proti Velikemu vrhu, tudi tu je pot večinoma kar strma, nezasnežena, nezahtevna, pogledi naokrog za bogove, lep pogled na naše Julijce, na drugi strani pa se je tudi Stol bahal v vsej svoji lepoti.
Na vrhu smo si vzeli čas in se napili neizmernih lepot. Vrniti smo se želeli po krožni poti pod Velikim vrhom mimo doma na Zelenici, pa nam preveč snega na nekaterih delih poti tega sestopa ni dovolil. Tako smo se vrnili po isti poti kot smo prišli, vendar željo da gremo še do koče na Zelenici nismo opustili. Tako smo se nad Tinčkovo kočo smerili še enkrat navzgor in skočili še do doma na Zelenici.
Lep dan smo preživeli, v lepih krajih
Ob 17.00 popoldne smo naše pohajkovanje
zaključili, odšli v Valvazorjev dom, kjer smo prespali, lp