Pred tedni smo bili v ugankah različnih mnenj o poti iz Repovega kota proti Pastirjem. Eni so trdili, da poti ni, drugi smo zagovarjali stališče, da je. In tako sem sklenila, da jo grem malo pofotkat. Zakaj se zanjo odločiti, razen če greš na Planjavo, je drugo vprašanje, a najbrž zato, ker je samotna in tiha ter se v ključih vije skozi čudovite kotičke.
Iz Bistrice se odpravim peš, kar pozneje obžalujem, saj sta se me dva klopa prav pregovorno prijela. V Klinu se odcepim od poti na Kamniško sedlo in jo uberem v Repov kot. Pot v desnem ovinku, po Miheliču bi to bilo na primernem mestu
, po približno pol ure zapustim in jo mahnem po stezici v levo. Nekaj časa se le-ta vije skozi gozd, ki se počasi redči, in dospe do prve krajše jeklenice (na poti jo bomo srečali še 2-krat). Nato se v ključih vzpenja proti grapi Za Vrati, jo prečka, v nadaljevanju zavije čez grabenček in se začne počasi spuščati po Macesnovcu proti Pastirjem.
Pri balvanih se usmerim proti Kamniškemu sedlu in nato na Brano, od koder jo uberem nazaj v dolino. Vpisno knjigo oz. kar je ostalo od nje sem oddala na Kamniškem sedlu. Če je nova že na svojem mestu, bo preveril kdo drug.