Ja Urbanček, kod si pa hodil, da se nismo srečali?
Midva sva prespala v Corsiju in sva se odpravila okrog sedmih, verjetno si jo ubiral kako urico ali dve za nama. Na poti sva srečala le Tržačana, ki je šel v isti smeri, skupinico štirih iz nasprotne smeri (fanta so imeli na štriku), pa še dva pri bivaku, drugače pa sva, kot ti, srečavala le kozoroge. Moški del v glavnem, take močne, rogate. Začela sva po udobni poti pod Kapno steno, kjer se malo naprej na desno odcepi pot proti Škrbini prednje Špranje. Tam sva se opremila, kot se spodobi in zagrizla v stmine Punte Plagnis. Zdi se mi, da je ta delček med bolj zahtevnimi, popestri ga še aluminijasta lojtrica, ki zgleda bolj tako tako, a služi namenu. Na sedelcu, kjer je mogoče sestopiti v Krni dol (oznaka na skali, nemarkirano) se pot obrne v desno, na južna pobočja in potem dooolgo hodimo gor in dol proti zahodu, po samih lepih potkah, prehodih, škrbinah, sedlih... Izpostavljeno, a zavarovano kjer je res treba. Ogledam si še delček, kjer sva dve leti s kolegico malo šarili po svoje, zdaj je tam markirano kot treba in markacij, ki so naju zvabile v staro, podrto pot, ni več. Bivak na Špiku nad Nosom je res lep, vpišem nekaj stavkov v knjigo. Sledi še spust do Škrbine nad tratico, taka pravljična mi deluje. Od tam priklop na pot, ki vodi na Špik hude police (na koncu je nekaa rahlega vzpona) in po devetih, meni res lepih urah sva na Koči Brazza. Vreme je bilo čudovito, kljub podlagi je sonce pordečilo izpostavljene dele, mazat in pokrivat se je treba! Na poti boste videli vse, kar si na gorniški potepanjih želite. Poleg izjemno lepe poti še rožice, šopke, kozoroge, take in drugačne, če pa imate še dobro družbo, potem pa si boljšega preživljanja časa ne morete predstavljati.