Ker opažam, da je znanje o boleznih bolj švoh, ga bo treba malo obnoviti. No pa začnimo, poglejmo malo zakaj vse se v Sloveniji cepimo.
PRVO LETO STAROSTI
3 mesece
davica (D), tetanus (T), oslovski kašelj (P), hemofilus influence tip b (Hib), otroška
paraliza (IPV) (1. odmerek DTPHibIPV), pnevmokokne okužbe (1.odmerek PCV)
4 do 5 mesecev
davica (D), tetanus (T), oslovski kašelj (P), hemofilus influence tip b (Hib), otroška
paraliza (IPV) (2. odmerek DTPHibIPV)
6 mesecev
davica (D), tetanus (T), oslovski kašelj (P), hemofilus influence tip b (Hib), otroška
paraliza (IPV) (3. odmerek DTPHibIPV), pnevmokokne okužbe (2.odmerek PCV)
DRUGO LETO STAROSTI
12 do 18 mesecev
Ošpice (O), mumps (M), rdečke (R) (1. odmerek OMR), pnevmokokne okužbe
(3.odmerek PCV)
12 do 24 mesecev
davica (D), tetanus (T), oslovski kašelj (P), hemofilus influence tip b (Hib), otroška
paraliza (IPV) (4. odmerek - revakcinacija DTPHibIPV)
PRED VSTOPOM V ŠOLO
5 do 6 let
ošpice (O), mumps (M), rdečke (R) (2. odmerek OMR) in hepatitis B (1. in 2. odmerek
HBV)
ŠOLSKO OBDOBJE
1. razred OŠ
hepatitis B (3. odmerek HBV)
3. razred OŠ
davica (D), tetanus (T), oslovski kašelj (P) (5. odmerek - revakcinacija DTP)
6. razred OŠ
okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) (1. in 2. odmerek)
ob sistematskem
pregledu v SŠ tetanus (T) (6. odmerek - revakcinacija T)
V Sloveniji potekajo poleg obveznega cepljenja predšolskih in šolskih otrok, tudi druga
cepljenja, in sicer proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hepatitisu A in B, klopnemu
meningoencefalitisu, steklini, rumeni mrzlici, tifusu, okužbam s hemofilusom influence tipa b,
pnevmokoknim in meningokoknim okužbam, otroški paralizi, noricam, herpes zostru, gripi,
okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV) in proti okužbam z rotavirusi.
DAVICA
V Sloveniji po letu 1967 nismo več zabeležili primera davice. Ugodno epidemiološko situacijo pripisujemo izvajanju cepljenja, ki je bilo uvedeno že leta 1937. Kljub
temu pa še vedno obstaja verjetnost, da povzročitelja davice odkrijemo v žrelu, vendar
zaradi visoke precepljenosti prebivalstva zaenkrat ni verjetno, da bi se bolezen širila.
Poleg obveznega cepljenja otrok proti davici je to cepljenje po programu obvezno za vse
odrasle osebe, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe, ob epidemiološki indikaciji, ki
jo postavi NIJZ.
Cepljenje proti davici se opravi tudi pri osebah/zaposlenih, ki službeno potujejo na
endemična območja (npr. vojaki, poslovneži…) in pri zaposlenih, ki so pri delu v laboratoriju
lahko izpostavljeni bacilu davice.
Cepljenje proti davici je obvezno tudi za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni
nepopolno ali je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot
deset let in potujejo na območja, kjer je epidemija davice.
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu ali s kombiniranim
cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (trovalentno cepivo uporabimo pri
odraslih kot poživitveni odmerek le enkrat in ga ne uporabljamo za osnovno cepljenje).
TETANUS
Rezultati sistematičnega cepljenja proti tetanusu, ki se je pričelo leta 1951, so dobri, saj že
vrsto let nismo zabeležili neonatalnega tetanusa ali tetanusa pri otrocih. Problem predstavlja
cepljenje starejših, tako smo med njimi vsako leto beležili posamezne primere tetanusa. V
letu 2018 smo v Sloveniji zabeležili dva primera tetanusa.
Poleg cepljenja otrok in mladine je v Sloveniji obvezno tudi predekspozicijsko cepljenje
odraslih. Bazično cepljenje se opravi pri osebah, ki še niso bile cepljene. Poživitveni odmerki
so po programu potrebni pri odraslih osebah vsakih deset let.
Poekspozicijsko cepljenje se izvaja v primeru tetanogene rane ob poškodbah.
OSLOVSKI KAŠELJ
Oslovski kašelj je bolezen otrok in odraslih ter se pojavlja tudi v obliki izbruhov. Največja
smrtnost in najtežji potek bolezni je pri otrocih mlajših od 6 mesecev. V zadnjem času se
bolezen pogosto pojavlja tudi pri mladostnikih in odraslih, ki so lahko vir okužbe za najbolj
ogroženo skupino otrok. V Sloveniji še vedno vsako leto beležimo primere te bolezni, vendar se je število primerov po začetku sistematičnega cepljenja otrok proti oslovskemu
kašlju v letu 1959 močno znižalo.
Po programu cepljenja in zaščite z zdravili se v Sloveniji izvaja obvezno cepljenje otrok proti
oslovskemu kašlju. Poleg tega je priporočeno tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju za
odrasle ob zdravstveni indikaciji (po presaditvi krvotvornih matičnih celic) in epidemiološki
indikaciji. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je vsaj enkrat priporočljivo za osebe, ki v odrasli dobi še niso prejele poživitvenega odmerka proti oslovskemu kašlju, posebej priporočljivo pa je za nosečnice, čim prej po 24. tednu nosečnosti in sicer ob vsaki nosečnosti.
OŠPICE, MUMPS IN RDEČKE
Da bi dosegli eliminacijo ošpic v Evropi, kar je cilj Svetovne zdravstvene organizacije, je
nujno vzdrževanje visokega deleža cepljenih, saj sicer obstaja možnost hitrega širjenja ošpic
v primeru vnosa bolezni v državo in ponovnega pojavljanja endogenega prenosa ošpic. V
zadnjih letih se ocenjeni delež cepljenih predšolskih obveznikov v Sloveniji znižuje in ne
dosegamo več 95 % precepljenosti, ki še zagotavlja kolektivno zaščito. Zato je ob
pojavu ošpic pomembno aktivno iskanje necepljenih oziroma cepljenih samo z enim
odmerkom in čimprejšnje cepljenje. Za popolno cepljenje sta potrebna dva odmerka cepiva.
Po Programu cepljenja in zaščite z zdravili prejmejo otroci v drugem letu starosti prvi
odmerek, drugega pa pred vstopom v šolo, in sicer kombinirano cepivo proti ošpicam,
rdečkam in mumpsu.
OTROŠKA PARALIZA
Pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije poteka globalna svetovna kampanja
izkoreninjenja otroške paralize. Od njenega začetka se je število zbolelih po vsem svetu
zmanjšalo za več kot 99 %. Otroška paraliza tako ostaja endemična le še v nekaj državah po
svetu. Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija 21.6.2002 razglasila eliminacijo otroške
paralize v Evropi, bo sistematično cepljenje proti tej bolezni potrebno, dokler ne bo bolezen
izkoreninjena po vsem svetu.
Doktrina cepljenja proti otroški paralizi se spreminja in vedno več držav nadomešča uporabo
živega peroralnega cepiva z inaktiviranim, parenteralnim cepivom v različnih kombinacijah.
Tudi v Sloveniji že od 2003 uporabljamo inaktivirano cepivo proti otroški paralizi. Zadnjih
devet primerov otroške paralize smo v Sloveniji zabeležili v letu 1978.
TIFUS
Program cepljenja in zaščite z zdravili opredeljuje, da je cepljenje proti tifusu obvezno za
osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa in tudi za osebe, ki
imajo epidemiološko indikacijo za cepljenje.
Cepljenje proti tifusu se opravi pri zaposlenih, ki pri svojem delu lahko pridejo v stik s
človeškimi iztrebki in komunalnimi odpadki (npr. komunalni delavci, …). To velja tudi za
zaposlene, ki službeno potujejo na območja, kjer je nevarnost okužbe s tifusom.
Cepljenje proti tifusu se priporoča osebam, ki potujejo na območja, kjer je zaradi
epidemiološke situacije tveganje za okužbo s povzročiteljem tifusa.
V letu 2018 je bilo v Sloveniji proti tifusu cepljenih 3381 oseb, v letu 2017 pa 2585 oseb. Proti tifusu se najpogosteje cepijo potniki v mednarodnem prometu, po
starosti pa osebe stare od 19 do 64 let.