Drago, po mojih izkušnjah še vedno so. Tudi sedaj v teh časih so ljudje, s katerimi se srečujem na poteh, vedno prijazni, vsak bi kaj poklepetal, tako da imam občutek, da korona hribov ni "okužila", vsaj kar se samih ljudi tiče. Jaz tu res ne opazim razlike. Pa tudi prej, ko ni bilo vse v znamenju korone, imam samo lepe in pozitivne izkušnje s hribov, pa sem poleti res veliko v hribih in po kočah. Mogoče pomaga, da imam zraven psa in itak se potem vsak vanjo vtakne, jo boža in sprašuje. Nessy zna prebit led
V hribih sem bila deležna veliko prijaznosti in tudi pomoči, ko sem jo potrebovala (npr. ko sem zvila gleženj pri sestopu z V. Lemeža) in to od popolnih tujcev, tako da so hribovci zame še vedno fejst ljudje
Se pa seveda tudi med hribovci najde kak zavistnež in priložnostni tat, zagotovo. Še posebej lani ob turističnih bonih se je izkazalo, da so v hribe hodili tudi taki, ki so hribe do tedaj gledali samo od daleč in bi bilo bolje, da bi ostali v dolini. O obnašanju in nerazumnih zahtevah novonastalih planincev je potarnal marsikateri oskrbnik, jaz se na srečo s takimi planinci v živo nisem srečala.