Debela peč

Hvala za info. Aleksandra.

skalaš70, panoramske slike zna dobro lepiti skupaj (tudi če niso popolnoma pravilno slikane) photoshop, če ga imaš.

V sredo 14.03 je bil najin cilj Debela peč. Začetek je bil pri Šport hotelu mimo Planine Zajavornik do Blejske koče na Lipanci. Na posameznih mestih je bila pot poledenela tako, da je najvarneje hoditi ob njej. Malo pod kočo, kjer je napis »Pašno območje Planina Lipanci« je hoja varna po dolini in ne po poti, ker je le-ta močno poledenela. Po krajšem počitku nadaljujeva proti Debeli peči. Na poti do vrha je precej snega in se je zaradi odjuge ponekod lepo vdiral. Zaključni vzpon je bil kopen. Po krajšem razgledu in fotkanju se spustiva in stopiva še na Okroglež od tam pa na vrh Brda. Vzhodni greben na Brda je v celoti pod snegom in se je nama prediral tudi do riti. Z Brda sva se spustila po zahodni strani, kje je greben kopen. Tam kjer se začne ruševje in vse do razpotja Brda – Debela peč se nama je ponovno prediralo do kolen. Od tu po krajšem strmem spustu prideva do Blejske koče na Lipanci, kjer prenočiva.

hvala za razmere, Tudi jaz bom šel gor v roku 3 tednov.

Pozdravljeni,
ima kdo info o razmerah na Debeli peči?

Vsekakor primeren 2tisočak za otroke,včeraj nas je kar nekaj prišlo z otroci,celo ena večja družina od naše,kar je redkost.2tisočak,žig,borvnice in gobe ob poti iz pl.Javornik,vse to popestri pohod otrokom(pa tudi staršem).

Ojla,

včeraj sm na vrhu Debele peči pozabil knjižico planinske tranferzale. Najditelja naprošam, da mi jo prosim pošlje po pošti v knjižici napisan naslov ali planinsko društvo. Prosim če dopišete še telefonsko številko, da se dogovorimo o povrnitvi stroškov poštnine.

Najditelju se v naprej najlepše zahvaljujem

Mogoče grem v nedeljo na Debelo peč, a iz severne smeri, torej iz Krme. Zanima me, ali je kaj posebnosti na poti in kako poteka trasa, če želim pot nadeljevati še na Brda, Lipanski vrh in Mrežce? Koliko časa bi to vse skupaj vzelo? Okvirno? Se mi zdi, da je ta pot veliko bolj raznolika, kot tista iz Blejske koče.

Lp in hvala za odgovore.

Prijetna, sončna in predvsem vroča nedelja je spet vabila nekam v višine. Tudi tiste, ki z samo nekaj metri presežejo tistih "magičnih" 2tisoč metrov.
Tako sva se odločili, da bova tokrat "naskakovali" najvzhodnejši dvatisočak v Julijcih. A ne po "turistični" poti, temveč po poti, ki je bolj mirna in zahteva več kondicije, predvsem pa precej bolj težja od tiste, ki se dviguje nad Pokljuko.
Že jutranja vožnja do izhodišča nama je dala vedeti, da bo parkirišče tam pod prepadnimi stenami Debele peči in njenih sosedov nabito polno. Do izhodišča naju pelje pot mimo Zasipske planine, ki je dobila ime po svojih lastnikih iz Zasipa pri Bledu. Planina je ena redkih v teh koncih, kjer se še paše živina, ima pa dve delujoči koči: planinska je na začetku, pastirska pa na koncu doline, tam, kjer se pot proti Staničevi koči in Triglavu postavi pokonci. Obiščete jo lahko kadar koli poleti.
Večina pohodnikov se dviguje v smeri Kredarice in Triglava, le midve jo maširava proti Debeli peči. V začetku slišiva spodaj brnenje jeklenih konjičkov, bolj ko se dvigujeva, pa poslušava samo še šviganje mišk sem ter tja, pa hopsanje gamsov po stmem gozdnatem pobočju, še celo belko sva presenetili...no ja, bolj je ona naju. Da sva imeli možnost opazovati gamse najbrž priča dejstvo, da se tu dvigujejo samo tisti, ki res iščejo tišino, mir in spokojnost. In predvsem tisti pristen stik z naravo. Pot, po kateri hodiva, naj bi bila narejena s strani PD Javornik l.1952. Strmina ves čas ne popušča, tako da srčna mišica kot kakšna stegenska mišica kar precej delata. Na nekaterih mestih se je potrebno prijeti za borove in macesnove korenine, saj ti le to omogoča, da se normalno dvigneš. Kratke noge so nemalokrat kar ovira in je pravi mali projekt, da narediš korak naprej. Pot naju pripelje do stopnic, ki so lepo urejene. Čez nekaj minut prideva do hudourniške grape, kjer je na enem mestu kar velika možnost zdrsa. Skale so tu še precej spolzke, zato imava oči "na pecljih". Po prečenju grape vstopiva v gozd, kjer je strmina kar precejšnja. Očitno je nekomu zmanjkalo bele barve, saj so namesto običajnih markacij narisani samo rdeči krogci. Pot naju vodi nekaj časa ob strmih gladkih pečinah, nato pa pod njimi. Prav mogočne so. Tu naju prehitita starejša "možakarja", ki sta bila poleg naju edina, ki sta v tem času vstopila v to smer. Izmenjamo si nekaj besed, nato pa naprej. Pogled nama neprestano hiti proti Triglavu, Kredarici, Rjavini in Luknji peči, saj je od tu res fascinanten. Predvsem pa na dlani. Čez nekaj časa prideva do nekaj metrov dolge jeklenice, ki nama je v pomoč pri prečenju. Vzpenjava se po vse bolj razgledni poti, ki večinoma poteka med rušjem in macesni, ki jih je tu res ogromno. Pot naju v zmernem vzponu med mokro travo pripelje do Lipanskih vratc, kjer lahko nadaljujeva najprej desno v smeri Lipanskega vrha ali pa v levo proti Brdom in Debeli peči. Sledi še rahel vzpon, nato pa se na grebenu pot priključi tisti običajni iz Pokljuške smeri. Tako najprej nadaljujeva kot še nešteto drugih na Brda iz kjer opazujeva množico obiskovalcev Debele peči, kamor nadaljujeva tudi midve. Sledi le še rahel spust in vzpon med borovci in sva na vrhu. Obiskovalcev je neverjetno veliko, saj je zaradi lahke dostopnosti vrh primeren za vse. Kar nekaj časa uživava na sončku in v razgledih, tako kot vsi drugi. Nebo, ki je brez oblaka, nudi razgled tja daleč in niti ne tako daleč naokoli. Tako sta Rjavina in Luknja peč tako blizu, kot še nikoli, Triglav kaže povsem drugačno podobo, kot iz Tosca, kjer sem bila pretekle dni, pa tudi pogled na navpične odsekane stene Draških vrhov in Tosca so od tod prav mogočne. Ob vsem tem uživanju pa naju pesti težava, kako sestopiti nazaj v Krmo. Zaradi lažjih bolečin v kolenu si sestopa v smeri vstopa nisva predstavljali, niti želeli. Kot naročeno prideta iz plezalne smeri mlada alpinista. Vprašam ju, če bosta sestopila v smeri Krme. Prikimata. Tako se s prijateljico dogovorim, da mi da ključe od avta, da jo potem pridem iskat na Pokljuko. A sem tako hitela(skoraj tekla) dol, da sem odcep za Brda, Lipanski vrh in Krmno zgrešila in nadaljevala v smeri Blejske koče. Tako mi ni preostalo drugega, da se počasi začnem vzpenjati nazaj in mogoče še naletim na kompanjona, s katerima naj bi sestopila. Tako sem naletela na prijateljico, ki me je vso v solzah videla in prepričala, da sestopiva v smeri Lipanske koče. Na majhnem sedlu se "zlekneva" na travo, kjer si zbistrim misli in glavo. Upajoč, da nama gre kdo na roke in naju pelje vsaj do Bleda. In res, naleteli sva na izredno prijazen par iz Lj,ki naju je pripeljal do Zgornjih Gorij, kjer se odcepi pot za Jesenice in Blejski Vintgar. Tako se ob pomoči tretje osebe okrog 20h končno pripeljeve do najinega izhodišča, ki je ob tej uri že bolj prazno kot polno.

Danes, ko je glava že bolj hladna in umirjena, lahko rečem, da je bila tura na in iz Debele peči prava pravcata avantura. Ki se je srečno in dobro končala. Najbrž bi se lahko ob nepazljivosti (beri hiter sestop po isti poti) kaj hitro tragično končala.

Skratka, Debela peč se mi bo prav zagotovo vtisnila v spomin, predvsem zaradi vseh dogodkov,ki sem jim bila priča. Ob tej priliki bi se rada prijaznemu paru pa tudi Silvani zahvalila za pomoč pri prevozu.

Pa srečno!

Lepa reportaža. Čeprav ob opisih vajinega sestopa sem se kar malo nasmejal ... Brez zamere.
Midva s kolegom pa sva Kovinarsko naredila par dni prej - v obe smeri - in sestop je resnično precej nevaren, ampak vendarle izvedljiv. Tako da - ne smeš že po difoltu mislit na najhujše, pač pa naredit vse, da do tega ne pride. Jaz nanj gledam bolj kot na enega izmed tistih kočljivih sestopov, na katerih nobeden ravno ne uživa, ampak jih je pa po hribih vse polno in jih dober hribolazec pač mora obvladat. In konec koncev se kar dobro počutiš, ko se vendarle znajdeš spodaj ...
Da se razumemo, se pa tudi sam takim potem izognem, če se jim lahko. Tako me bo zelo težko še kdo spravil v Kačji graben. Ampak tam obstaja alternativna pot. Tukaj je pa pač ni in je treba dol po isti.

No ja ... obstaja tudi alternativa za dol kot je že omenila Katty ... čez Bohinjska vratca. Sam sem že enkrat šel v tisto smer in lahko povem da je dooooolgo, vroooooče (prisojna lega). Pa skozi gor - dol ... na Srenjski preval, pa Studorski preval, pa čez Bohinjska vratca In tisti izvir ledene vode pri Vodnikovem domu po tako dolgi vroči poti kar kliče po želodčnih težavah
Skratka, če ne želite po tisti podrtiji nazaj v Krmo, potem dolg obvoz ...

Tudi jaz sem bil v podobni dilemi, kot punci, pa moram reči, da sta se kar trezno odločili, sploh na vroč dan, ko ti zlahka zmanjka tekočine.
No jaz sem rajši lepo na izi nazaj dol po isti poti, kot pa cca 8ur naokoli.
Je pa pot res neugodna, predvsem do tistih, ki so nižje rasti oz. krajših nog.
Če bi napeljali še nekaj metrov pletenice na kritičnih mestih bi bila ta tura res balzam za dušo ... no morda potem ne več zaradi povečanega obiska.

V nedeljo nameravam z družino in prijatelji
iz Medvedove konte do Blejske koče in naprej do Debele peči,prosim vas če mi lahko kdo pove kakšne so razmere ( sneg ? )
Lep pozdrav!

Pot od Blejske koče na Debelo peč je kopna.

Včeraj na Debeli peči in Brdu. Na prvem vrhu veliko obiskovalcev, kar malo prehrupno, zato pa toliko lepše in tiše na Brdu, kamor smo zavili le redki. Ker je bilo zelo vroče, se je očitno vsem mudilo v Lipanco na pivo
Dan, kot narejen za hribe.
Varen korak vsem.

V nedeljo, 16.6.2013, se nas je skupina 13-ih pohodnikov odpravila na vrh Debele peči.

Pot smo nalo zaokrožili: parkirišče Pri Rupah - Blejska koča na Lipanci - Debela peč (po vzhodni poti) - Blejska koča na Lipanci (po zahodni poti) - parkirišče Pri Rupah.

Imeli smo se krasno Pot je zares lepa in ni težavna, zato jo priporočam prav vsem

Slike iz pohoda si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Matica Murska Sobota: http://www.mojalbum.com/pdmaticams/20130616-debela-pec/parkirisce/20865893

Eni od naših pohodnic sta se snela oba podplata iz gojzarjev, zato smo mogli improvizirat pri tem in ji s povoji pomotali obe nogi (slika 79) :p

Včeraj smo v družbi prijateljev obiskali Debelo peč. Zjutraj je bilo na parkirišču Pri Rupah kar sveže, a že na poti proti Blejski koči je sonce ogrelo ozračje. Na sami poti veliko obiskovalcev, na vrhu pa krasni razgledi

Danes na Debeli peči.Vreme lepo,sončno,brez vetra,zelo lepi razgledi.Pot je lepo shojena,tako da sneg ne predstavlja nobene ovire.Lep pozdrav.

Skala123, zelo zelo lepe fotke, kar tako naprej in varen korak ti želim!

skalaš70 Hvala...