Preteklo nedeljo končno(to pa zato,ker sem hotla it letos že v snegu gor)na Dobrči,"Gorenjskemu balkonu"
. Ta sloves najbrž v lepem vremenu kar drži, a mojega obiska se vedno drži smola,saj razgledov tja deleč naokoli nisem bila še nikoli deležna
.
Vreme sicer ni obetalo za potep po kakšnih izrazitih vrhovih, zato že v dopoldanskih urah tuhtanje, al hočva it na Dobrčo
. Sej če bo močno deževalo,se še vedno lahko obrneve. Oblaki so se kar držali, pa še močno in hladno je pihalo, a naju to ni nikamor pregnalo. Seveda sva startali pri cerkvici v Brezjah. Je bil plan it mimo Bistriške planine, pa sva šli potem kar po strmejši poti
. Hja, tam nad sedlcem, kjer je dobr plac za padalce,se začne strmina, serpentince, ki jih zlepa ne zmanjka
. No, pa kar gre... z zadostno mero motivacije in željo po razgledih. Prečiva kolovozno pot, nadaljujeva do vrha. Kot rečeno, razgledov ni bilo, škoda pa, ker nisva nadaljevali še do Šentanskega vrha. Pa drugič. Sledi sestop do koče. Preko Podgorske planine. Na njej se že pase živina, tako da prav popestri dogajanje
. Ob najinem prihodu so kočo že zapirali, a ker je istočasno prišla do postojanke še mlada družinica, željna pijače, so jim seveda ustregli, meni pa je prijazen gospod odtisnil še žige
. Ker je nič kaj prijazno pihljalo, sva kmalu sestopili. Vračali sva se po kolovozni poti mimo Lešanske in Bistriške planine. Sam sestop se je kar vlekel, a je bilo kljub temu lepo.
Na poti srečali ob vzponu 2 planinca
, ob sestopu pa samo en par srednjih let. Kljub temu, da se je obetalo deževno vreme, ni padla niti kapljica dežja (pot sicer rahlo blatna, a ni sile), tako da nama ni bilo žal, da sva se povzpeli na tale "Balkonček Gorenjske"
.
Sicer se bo koča kmalu stalno odprla, v nedeljo je obratovala do 17h. Oskrbniki pa, po prvem vtisu, izredno gostoljubni in ustrežljivi
. Priporočam.