Ferata Spodnji plot

Skratka, za jeklenico se sme prijet, za klin pa ne? Uf, marsikaj bomo še slišali. Dajmo si bit na jasnem, da je funkcija železja v ferati tudi napredovanje in je prosto plezanje ferate popoln nesmisel (čeprav se ga vidi, npr. Italijani v Glinščici). Alpinizem je pa nekaj popolnoma drugega, tam je še kako jasno, kaj je prosto in kaj ne.

Uf , tukaj pa ste znanstveniki , ni čudno da je zadnja leta ta portal bolj podoben Facebookarjem kot resnemu hribovskemu in je uporabnih informacij vedno manj, vedno več pa Selfijev in prerekanj D/E/F.....zrcalo naše družbe.

@donkihott je mislil pomoč klinov, ki držijo jeklenice in seveda tudi oklepanje zajle, uporaba popkovine za kaj drugega kot počivanje ... Jeklenica in sidrišča niso za to in to ni nič drugega kot goljufanje! Ne moreš reči da si zlezel neko ferato, če to počneš.

Jeklenica je namenjena prvenstveno samovarovanju. Šele potem napredovanju. Zdaj, kdaj se bomo vlekli po zajli kdaj ne, odvisno od posameznika, njegovega znanja in konec koncev gušta.

@jax: Ja, Italijani so pa znani po svojem preizkušanju prostoplezalnih sposobnosti v feratah, ne samo v Glinščici.

ni treba , da smo nestrpni... slike (tudi tiste z ljudmi v prvem planu) pomagajo nekomu narediti vtis o poti, o okolici, ipd. .. z ocenami si ustvarimo vtis o tem, ali pridemo cez ali ne... glede jeklenic je pa tako - tudi jaz sem bil takega mnenja kot VanSims, dokler nisem v tujini spoznal drugacnih ferat (npr. ze prej omenjeni Geiler Hengst v Avstriji) kot je klasicna dolomitska ferata (npr Constantini na Moiazzo)... na sportnih feratah jeklenice se zdalec niso namenjene samo varovanju... in ne le nekaj metrov, temvec nekaj deset metrov zapored.. so pa tudi ekstremno tezke ferate, kjer se da ob njej tudi vecinoma prosto plezati (brez vlecenja po jeklenici) - npr. Rosslochhöhlen Klettersteig - Seemauer, ki je pravi posebnez med E feratami in prava topoloska uganka

Ja saj, kdaj bomo uporabljali jeklenico za napredovanje je čisto odvisno... med drugim tudi od topogije terena.

Eden od načinov šparanja moči v težkih feratah je tudi ta da se ne vlečemo po zajli povsod kjer je treba in kjer ne. Pri prostem plezanju delajo druge mišice kot pri vlečenju. Slednje šparamo za takrat ko je to res potrebno.

Rosslochhöhlen ima takoj ko prlezeš čez tisti most iz dveh jeklenic oceno D/E tako v bergsteigenovem vodničku in enako je v Schallovem vodničku...Ocena D/E ni E in je vmesna ocena...Iz mosta vstopiś v jamo in se vertikalno vzpneš nato śe malo prečenja v desno in si zunaj;pa seveda je polno klinov za noge čez jamo...lepa ferata

Janezs73...Glede slik z(ljudmi v prvem planu) se popolnoma strinjam s tabo,saj si nekdo lažje predstavlja potek trase in preko slik z opisi tudi lažje razume topo skico/karto neke ferate in se na podlagi tega tudi tehtno odloči

@VanSims: tole z varčevanjem energije se absolutno strinjam.. verjetno bo vzrok tudi v tem, da je pri plezanju telo v drugacnem polozaju, ceprav v isti skali, kot ce smo obeseni na jeklenico.. zaradi iztegovanja rok pri vlecenju po jeklenici je telo bistveno bolj iztegnjeno nazaj, kot pa ce se drzis za skalne oprimke... tezava je le tam, ker je jeklenica nalasc speljana tako, da si skalnimi strukturami ne mores dosti pomagat

@Don kihott: nisem imel namena komplicirat z oceno (seveda se strinjam z D/E), hotel sem samo ponazoriti, da lahko tudi v tezjih feratah plezas po skalnih strukturah... Rosslochhohlen je prav posebej prirocna za prosto plezanje ob jeklenici zaradi zlebastih struktur v luknji

janezs73...Glede Geiler hengsta(Kempermauer) Rosenau am Hengstpass...Po drugem mostu iz dveh jeklenic vstopiš v težji del ferate,ki je dolg okoli 250m in je speljan čez previsni stebr...V tem delu ima ferata 2x oceno E,skobe so le tam kjer je res nujno...Ocena E je v samem zaključku ferate in sicer v rahlo previsni prečki v desno,ki preči skalni trebuh in celo premore nekaj skob,ki so bile nadelane naknadno po odprtju ferate (2012)...Če imam željo plezati po skalni strukturi grem raje v plezališče saj padec ob takem početju na ferati je lahko usoden ali pa v vsakem primeru pusti hude posledice na telesu in v glavi!!!..(sem pa že videl padec pri takšnem početju in izgleda grozno!!!)...Zaradi vse večje popularnosti ferat prihaja do dosti več nesreč,o ķaterih se skoraj nič ne govori!!!..

Se pravi da lezemo čez ferate brez pomoči jeklenice. Zanimivo.. Recimo da je nekje razmak med vpetjem 5 metrov, nekje tudi deset. (Tudi na Gonžarci je razmak vsaj štiri metre in ne privoščite si padca ravno takrat, ko ste že pri naslednjem klinu, vendar se še niste vpeli na naslednjo jeklenico).
Samovarovalni komplet ima nekje 2 metra vrvi, s trganjem le tega maksimalno tri metre. Če padem od zgornjega klina, ki je od spodnjega oddaljen recimo šest metrov, je faktor padca 2. Kar pomeni, da so poškodbe največkrat usodne. Faktor padca 1 je sprejemljiv, kar je več, je že nevarno.
Da ne omenjamo padca od zgornjega do spodnjega klina, kjer je razdalja 10 metrov, kar sploh ni redkost. Tam so poškodbe statistično že smrtne.
Jeklenice in klini na feratah, so namenjeni temu, da jih uporabljamo! Prosto plezanje v feratah je zato lahko smrtno nevarno. Seveda ljudje poskušajo tudi to, ampak ferate niso namenjene temu!
Zato so plezališča, kjer te varuje soplezalec in kjer oba skrbita da v nobenem primeru ni faktor padca večji kot ena!

Na feratah pač napreduje vsak kakor mu paše. Če napreduje prosto in se zaradi tega poškoduje ali smrtno ponesreči, je to enako poškodbi/smrti pri prostem plezanju najsibo v plezališču ali pa v steni.

MiAn...Ne vem po kakšnih feratah ti plezaš??...10m razmaka med sidrišči še jaz namreč nisem videl 5 mogoče v kakšni prečki v vertikali močno dvomim!!!

Recimo tale:
http://www.hribi.net/izlet/plockenpass_creta_di_collinetta___cellon_ferata_senza_confini/27/1315/2672
Grozljivo nevarna zadeva.

vidim, da sem sprozil nepotrebno diskusijo .. nenamerno... moj namen ni bil polemizirati o tem, ali so ferate primerne za prosto plezanje ali ne, temvec zgolj o tem, da je obremenitev v navpicnih/previsnih delih ferat, ko se vlecemo zgolj po jeklenicah, bistveno vecja, kot pa takrat, ko uporabljamo se kake skalne razclembe... tudi primer z Rosslochhohlen ni bil najbolj posrecen - izpostavil sem ga, kjer ti tam prav skalne oblike razlicnih vrst pomagajo, da ni treba viseti zgolj na jeklenicah oz. lazje napredujes...
sam imam zelo redko obe roki na jeklenici, kjer pa imam, je to zato, ker je plezati ob jeklenici prekomplicirano ali prenevarno.. vsak zase sam ve , kaj pocne v steni

pa se komentar o padcih v feratah - ti so v feratah izjemno nevarna zadeva, o tem se vsi strinjamo, in ce kdo hodi v ferate, da bo padal in s tem preizkusal, ali pride cez (npr. na podoben nacin kot v plezaliscih), ni ravno zrel za ferate... za to so ocene, da ljudje ne pretiravajo... in zato so forumi, da na njih izmenjamo vtis o tem, ali so ocene primerljive med seboj... tezava nastopi pri feratah, ki so podcenjene, ker potem ljudje ne pricakujejo tezav, ki bi jih morali

@don kihott: zgornji podatki za geiler hengsta so napacni in lahko koga spravijo v nevaren polozaj... popravljam za ljudi, ki bi zeleli to preplezati: zgornji previsni del stebra je visok 120 m, na vrhu stebra si cca 10 do 15 m izven tocke, kjer si vstopil v ta del stebra (torej pri drugem mostu) - od tod pa do vrha ferate obstajajo zgolj tri tocke, na katerih lahko stojis, ne da bi medtem visel na rokah ali na popkovini in to neodvisno od skob... vstop v to ferato brez popkovine (morda celo dveh, odvisno od tehnike) je lahkomiselno dejanje in klicanje nesrece... pred mano je par, ki je, kot sem kasneje izvedel, pred tem preplezal cel kup E ferat v Avstriji, 3x grdo odletel in po eni uri z vrvnim manevrom komaj izplezal ven.. jaz sem velikokrat pocival na popkovinah in pri tem vedno visel v zraku... res bi rad videl slike tistega, ki je plezal po geiler hengstu in medtem ni opazil tega previsnega stebra.. tudi skica na bergsteigen z deli A/B (spodaj) in B na vrhu je zavajajoca, to sta namrec dve od treh tock, kjer se lahko "pociva" na nogah... tipicno za ta opis na bergsteigen je podcenjena ocena za vsaj pol ce ne ene cele stopnje.. ce kdo rabi natancnejse podatke, naj me kontaktira na ZS

Janezs73...Vsaka diskusija je za nekaj dobra...Pozabil si samo omeniti,da v steni ferate G.Hengst ni tel.signala

Nisem sicer doma v najekstremnejših feratah ampak Bergsteigen ima po moje kar realne ocene, če ne že da včasih malo precenjuje kot recimo ferati ki sem ju lezel ta vikend: della Memoria in Varmost!

Della Memoria to je spominska ferata ob tistem jezu,kjer je pobočje zdrselo v jezero in je vodni val dobesedno pljusknil čez jez in zalil vas,ki se nahaja spodaj..

@primoza: tale teden sem nasel čas in en dan zvečer še enkrat preveril težavnost desne ferate na Sp.Plotu... tokrat brez plezalk.. zaključki:
s čevlji, ki ne oprimejo noge tako tesno kot plezalke, v spodnji plati res ne gre drugače, kot tako, da se z nogo opreš skoraj pravokotno na plato. To pa pomeni, da so roke precej obremenjene. In ker je plata dolga "skoraj 3 kline" (cca 10 m), se strinjam s tabo Primož, oz. z oceno E/F.. vsekakor neprimerljivo težje od tipičnih D/E (Železna kapla, Rosslochohle,Luft unter den Sohlen), in težje od večine E (Lukax Max, Fallbach, I Magnifici 4, Češka koča (ta je precenjena in po mojem ne dosega E), Gonžarjeva, Johann v Dachsteinu)... še vedno pa po mojem ni tako težka kot Geiler Hengst.. žal pa Burgeralm Arene še nisem plazal, zato ne morem primerjat (tudi če je uradno težja za vsaj eno celo stopnjo).
Problem je tu v Sp.Plotu (desna) res v tem, da je navpična, morda na enem mestu celo rahlo previsna plata precej dolga... Celo previs na sredini se mi je tokrat zdel lažji (krajši!)

Kakorkoli že ocenimo tole ferato, po vseh kriterijih je najtežja od vseh naših.

Jst predlagam da ji damo oceno Z kot Zaje...o

V Griffen ste že šli pogledat... Mislim, da take ni pri nas, pa tudi verjetno najtežja na avstrijskem Koroškem...

Schlossberg - Klettersteig