Goličica 2101 m

... Goličica...
Lep dvatisočak je Goličica, čudoviti razgledi, vendar je pristop v tej trentarski strmini kar zahteven...


http://jelenkamenmajdag.blogspot.si/2015/11/golicica-gora-v-osrcju-trente.html

Pozdravljeni, ali kdo pozna katero od poti na Goličico iz Trente oziroma iz Zadnjice, torej južni pristop? Po nekaterih kartah naj bi bi bile tam dve ali tri lovske poti.

@wsbase,saj imaš nad vprašanjem krasen Majdin link.

Ja, ampak ta pristop se prične na vršiški cesti. Zanima me če kdo pozna dostop, ki se prične na 1. ovinku v trenti?

V Trenti je 50. ovinek , so variante, tudi s poti na Kriške pode. Ampak ko boš moral sam poiskati .

Goličica je zaraščena, poti ni...
...smo za raubšice...

Tako zaraščeno pa spet ni je pa treba mal poiskat lepše prehode oz. prehodit malce več poti če se mal iščeš.

Eden zapiše, da so variante, drugi da poti ni... Torej bo nekaj vmes.

In so in jih ni.Sam Zlodej ve al so al jih ni. Ker enkrat so tu drugič tam stečine namreč.
Lani sem jo spet obiskal in mi je vzela dih tako in drugače.

#wsbase Najboljš da greš v prvo po normalki od cestarske bajte in vmes še mal prevohaš teren kje so druge variante..je pa stanje stez na terenu sigurno drugačno kot ti jih kaže zemljevid katerega fotko si objavil... Sploh na tale prehod med Goličico in Germlajtom se ne bi zanašal. (sem bral da so ga včasih uporabljal lovci, ampak verjetno rabiš imet narejeno visoko trentarsko šolo - če je pa drugače, bi pa prosil za info)

Po teh poteh je zadni hodil Kugy...
...od tistega časa je pa že dolgo...

Je bil Kugy na Kanceljnih?
Tu hodijo tisti, ki ne objavljajo. Jih poznam nekaj...

Sicer je pa tu en zapis z ene od teh potk.
http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/041128.html

Ja, kar nekaj let je že od tega, ko je MM zmanjkalo zanimivih vrhov, kjer smo se parkrat srečali, potem pa sta presedlala na bicikle. Na polici se bohoti kar trebušast fascikel vestnih opisov njunega osvajanja gora od decembra 2001 dalje.

Ja in še kako lepa steza je na Goličco. Pričnemo pri Kugyevem spomeniku. Dobro shojeni stezi sledimo levo navzgor, prečkamo globoko sotesko Mlinarice in po kakšne pol ure ne prehudega vzpona pridemo do lovske koče, ki jo zagledamo na večji jasi pod seboj.Tu gremo tik ob zidu levo še kakih 150m in na prvem odcepu slabše steze levo in navkreber. Od tu dalje sledimo slabi (nekoč odlični poti)navkreber. Odcepov tu ni in poti več ne moremo zgrešiti (na enem mestu je sicer posuta, pa se da prečkati brez problemov). Dobro shojeni stezi, ki sem pride od cestarske hiše se priključimo na večji uravnavi(na nasprotni strani so ruševine neke hiške). Tu desno in do vrha Goličice nas vodi ena sama dobro vidna steza. Moramo pa paziti pri povratku, da ne zgrešimo odcepa in tudi pri spustu proti lovski koči, kjer je sredi trase nek kar dobro shojen odcep v levo.

@B2, to je samo varijanta potke od cestarske hiše. Mislim, da je tu govora o potkah na drugi strani hriba.
Tako ste me "razdražili" s to debato, da bom letos gotovo obiskal še drugo stran grebena.

Tone, M&M sta res opravila veliko delo, ko sta tako vestno in objektivno opisala praktično vsa brezpotja naših gora. Vsekakor so to najbolj zanesljivi opisi.

Ja sam res dražite.

Danes od stare cestarske bajte po lepo sledljivi stezici na vrh Goličice. Večino poti so v pomoč možici. Na vrhu pa razgledi, da bi kar tam ostal.

V soboto užival v razgledih na vrhu, pot je lepo sledljiva, so me pa borovci dodobra oprašili

Osvojena Goličica ob sončne vzhodu - čudovito! Priporočam!

V soboto sva bila z ženo na tej lepotici nad Trento. Za ženo, ki ni vajena takih poti, je bil to kar pravi podvig. Kljub naporu pa je bila nad turo zelo navdušena. Startala sva pri cestarski bajti , kjer sva ujela še zadnji parkirni prostor. Vreme nama je streglo vso pot, le pri povratku je bilo zelo vroče. Izpostavljene prečke v spodnjem delu, za kater me je malo skrbelo, sva premagala brez težav. Še najmanj simpatičen del poti je bil ženi zgoraj skozi ruševje, ki je na nekaterih delih že skoraj povsem zaprlo pot. So pa z višino čedalje bolj pravljični razgledi to takoj potisnili v pozabo. Na vrhu pa navdušenje, da nama je uspelo in dolgo poležavanje pred sestopom. Počutila sva se kot jagodi na vrhu torte. Med sestopom sva srečala Mramorja z ženo Nežo namenjena na Debelo peč. Po prijetnem kramljanju sva malo nižje nabrala še nekaj lisičk in precej utrujena obsedela na plaži Mlinarice. Ko sem se ravno hotel kopati, seveda brez kopalk, pa izza čoška spet Mramor...
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golt, Janez