Gradiška tura

Midva sva porabila 6 ur za gori doli, malce je zoprno od Abrama do Nanosa, če je mokro (blatne gozdne poti), ampak se da preživeti. Znese pa (če je verjeti Garminu) turca dobrih 25 km in okoli 1400 pozitivnih višincev.

Ma kje ste pa hodili,da je naneslo toliko km.

Po markirani poti Oziroma malo še po cesti, kjer je bila pot preveč razrita. Saj to sploh ni toliko, če se je treba vrniti še do avta. Spada v rubriko "en malo daljši sprehod". Me je moj na koncu vprašal, če obstaja še kakšna daljša pot na Nanos, sem bila raje modro tiho. Konec koncev je to kucl mojega otroštva. Prevandran po dolgem in počez.

Škoda, da bi tako konstruktivna debata o zadnjem problemu Nanosa kar zamrla. Je še precej nerešenih vprašanj npr: Pri kolikih letih dobi otrok pravico, da izrazi svoje vtise z izleta in je za uspeh pohvaljen, ali pa: Kateri bumbar s foruma bo delil dovolilnice-kdo, kam, kdaj, kako, s kom, gre lahko na rekreacijo v hribe.
Si pa predstavljam, da se mulčki imenitno zabavajo, ko se obešajo po jeklenicah in lahko med nogami pljunejo pod steno. Tisti časi hoje, od BT88 mi pa ne gredo v okvir, saj sem za gor dol (P/P) porabil celo uro (plezalne poti je za 9min) in za Nanos takisto.

mi lahko nekdo pove primerjavo zahtevnosti med gradiško turo in vzponom med kredarico in triglavom?

hribar.. gradiška tura je verjetno malo bolj zahtevna!Manj krušljiva in ima malo manj oprimkov. Za svojo varnost je prav da imaš samovarovalni komplet in čelado. Pa ni za vrtoglave!
Morda ti bo kdo bolj strokovno napisal vendar ni nič posebnega za izkušene gornike pa tudi malo manj izkušene, če imajo dobro koordinacijo plezanja.
Za neizkušene pa zna biti problem in je skoraj bolje da se je ne lotijo!

pravzaprav me zanima obratno. na gradiški sem bil, rad bi pa na triglav.

Triglav je precej lažji.

Je pa glih en malček bolj dolga! Na Triglav se razume.

Hribar, težavnost bi rekel da je primerljiva, eni kolegici sem pred leti celo svetoval, da če želi it na Triglav preko Kredarice, da gremo najprej skupaj na Gradiško turo kot test za Triglav. Seveda ji je oboje potem uspelo.

Gradiška zna biti morda težja, v smislu vstopnega dela, to pa je tudi vse kar ju razlikuje.

Gradiška tura je precej težja od Triglava, saj je kar nekaj mest na katerih je precej izpostavljena. Tudi če že začnemo z vstopnim mestom in nadaljujemo več kot dvajset metrov navpično - moraš imeti kar nekaj moči v rokah, pod balkonom je tudi kar izpostavljen del. Od balkona okrog "zoba" in dalje po razu, ter malo više, je izpostavljenost velika... Krušljivost je zmerna. V sami steni ni velika, je pa v zgornjem delu... Če priznamo ali ne, Gradiška tura je čeprav je pol krajša od poti Kredarica - Triglav, precej težja od nje in je dober test za tiste, ki se lotevajo zelo zahtevnih plezalnih poti (začetnike), med drugim tudi tiste, ki nameravajo na Triglav...

Ker je bil cilj izbran, vreme naročeno, družba zagotovljena, zato...pot pod noge in že sva poplezavali proti vrhu Gradiške ture. Pot mi je bila super. Nadaljevali proti Abramu in potem nazaj čez Plaz. Topel dan, čudovite jesenske barve in ponovno je en lep dan za mano

V tem krasnem, malo vetrovnem dnevu, sva se z Davidom povzpela ponovno po Gradiški turi. Po poti ni bilo gužve kljub polnem parkirišču. Moram pa opozoriti, da je bilo nekoliko nevarno, predvsem ko sva sestopala po isti poti, zopet zaradi brezpametnih ljudi, ki iščejo nove variante in mečejo dol ne kamne temveč pravcate manjše skale. A, ja....fotoaparat je ostal doma. Pa, drugič!

Z sotrpinom sva šla na primorsko najprej po zadnji žig v zeleno knjižico(polna) na Trstelj potem pa na Gradiško turo,ki je kratka a zahtevna...

Prvi in zadnji del ferate je strm in lahko za marsikoga zelo nevaren.

Predvsem je polna "planincev"(vsaj nedeljo je bila),ki ji niso dorasli,če bi bil sam pripet na jeklenico bi zame pot zgubila čar in bi bila podobna sprehodu po gozdu, pa me brište koliko čete.

v avtu tudi nisi pripet, ker ne bi zaupal svojim voznim spodobnostim. Večja kot je gužva, večja je verjetnost, da postaneš žrtev, sploh tu, k'so še plezališča okrog.

Po obisku Nanosa sem si v nedeljo privoščil še Gradiško Turo. Po lažji varianti.

Najprej komaj dobim parkirni prostor. Ko iščem prostor vidim, da sta gornik in gornica ravno prišla iz ture a ker je nežnejša polovica med preoblačenjem ravno vsem okoli kazala vso svoje spodnje perilo(zgledalo sicer sploh ni slabo) in nisem hotel motiti intime, naredim še en krog in bila sta že skoraj v avtu pa počakam da speljeta in parkiram.

Pa jo mahnem in malo po razcepu srečam alpiniste ki so plezali na skalo ob poti. Vidim zraven napis "Zadnja šansa" pa bolj retorično vprašam kaj naj bi to pomenilo pa mi alpinist, ki je varoval kolega pove, da je to zadnja šansa da se obrnem. Morda bi me še prestrašil če ne bi bil tu že drugič.

No, v drugo sem si tudi lahko privoščil (uspešno!) igro "Ne dotikaj se železja!" (ponavljam: LAŽJA VARIANTA, da ne bo žolčnih debat po nepotrebnem ).

Ko pridem do stika poti malo pomalicam in med obedom s Ture navzdol primaha gospod brez čelade, brez kompleta skratka vsega(razen obleke ) in švigne mimo mene po plezalni! Ker sem mislil, da ne ve(prišel morda iz Nanosa in je tu prvič, napis "Plezalna pot" pa je napisan tako pri strani da ga tudi jaz nisem videl ko sem šel pokukati čez prepad) ga opozorim da bi bilo morda bolje iti dol po lažji poti na levo. No pa mi odvrne da je po plezalni zanj lažje. In je tako "opremljen" švignil po plezalni DOL! Toliko z moje strani na razpravo o samovarovanju iz zgornjih postov.

No ko pridem na vrh se je že začelo mračiti in jo takoj mahnem proti kapelici in Plazu. Prvotno sem načrtoval še skok do Abrama pa morda še bolje da nisem mogel, da ne bi videl tistega depresivnega medota v kletki.

Kar pohitim dol da pred trdo temo pridem do avta, no pridem malce prej potem pa še v Ajdovščino na Ajdovsko rezino in domov.

Hehe VanSims, če je tebe presenetil že tale gospod na Gradiški... a si predstavljaš, kako je šele pogledala naveza v Čopovem stebru, ko jo je mimo primahal Pavle Kozjek v zdaj že skorajda legendarnem solo sestopu prek omenjene smeri?