Prav lep pristop na to malo zanemarjeno goro poteka čez Kurjeke. Avto ostane na križišču, kjer se na desno odcepi cesta za Kepo (napis na skali) na levo pa proti Šetinovem rovtu. Začetek v levo po cesti, po 15 minutah nas možic usmeri na skromno stezico desno v gozd. Kmalu prispemo na travnik, kjer sta dve brunarici. Na desni (vzhodni) strani, na robu ujamemo stezico, ki nas potem več ali manj po grebenu vodi proti vrhu. Sledimo smerokazu za križ, pot pa nas privede na razgleden vrh nad Dovjem, Borovje. Lično urejen, s prvo pomočjo v vpisni hišici
Vrnemo se nekoliko nazaj in se spustimo (kakih 100 višincev) na drugo stran, na sedlo Šija, pa spet navzgor. Potka je ves čas lepo sledljiva, nekoliko več pozornosti je treba v drugem delu, saj se včasih malo zgubi, ali postane manj uhojena. Sledimo ji v smeri proti dvem velikim grapam, prvo prečimo, takoj potem, ko se iz nje dvigne pa nas umeri ob grapi strmo levo navzgor.Je treba kar grizt, sem in tja malo pogledat v rušje, kjer se potka spet pokaže. Po sitnem izstopu iz krušljive grape se pravokotno priključimo na markirano pot proti Kepi, ki jo le prečimo in nadaljujemo naravnost navzgor. Po kakšnih 10 minutah dosežemo vrh Gubnega. Pot je ves čas neoznačena, nekoliko je brezpotja, v mokrem, megli ali snegu ni priporčljiva, povratek pa raje po markirani poti proti sedlu Mlinca in nato dol. Tudi danes dan za boginje, toplo, skoraj brez vetra. In jutri bo nov dan.