Gubno 2035 m

Seveda, če pa skrivajo toliko enih lepot

Pred nekaj dnevi sem se namenil na Gubno preko Kurjekov. Zelo lepa potka mimo Borovja in Planice, preko mostička in dalje lepo sledljiva, pred grapo na 1. sliki pa sem bil v dvomih kam naprej - zato bi prosil za pomoč/nasvet.
Ali bi se moral spustiti v grapo in vzpeti po/ob njej? Po levi ali desni strani?
Sam sem šel najprej še pred grapo nekoliko levo navzgor, vendar se potka po nekaj korakih izgubi v rušju. Vrnil sem se in nato nadaljeval naravnost navzgor sprva po nekakšnem hudourniku, nato pa po brezpotnem in zagruščenem pobočju med veliko grapo na desni in neprehodnim rušjem na levi. Po cca. 150 višincih sem se (nekje na višini 1800-1850m) obrnil (morda malo preden bi dosegel markirano pot?
Za vsak nasvet, kje poteka običajen pristop od slike 1 naprej se najlepše zahvaljujem.
lp, v

Pred eno izmed podrtih grap (če se prav spominjam pred drugo izmed teh malce večjih, gledano iz smeri Kurjekov) gre stezica levo v rušje, a so narejene manjše preseke in tudi naprej se da lepo iti po grebenu vse do Gubnega. Po sliki ti težko rečem, ali je to ta grapa, ki jo prikazuje slika 1 ali ne. Vem le to, da prej omenjena stezica obstaja, saj sem pred dvemi leti hodil po njej. Se pa ta stezica odcepi v levo dokaj neopazno in to še preden prideš povsem do grape, nekako na vrhu enega strmega vzpona. Če ti bo kaj v pomoč si lahko pogledaš moj prispevek na prejšnji strani.

Glede na zemljevide naj si sicer šla tudi pot naprej preko vseh grap in se priključila na markirano pot Erjavčev rovt - Kepa. Priznam, da tu nisem hodil, zato ne morem pametovati, kako je s to potjo, se jo pa od malce dlje vidi

Mislim, da si začel na pravem mestu. Kakor se spomnim stezica kmalu na začetku izgine, naprej je treba iskati prehode. Nekaj tudi čez ruševje, ampak sile ni.




Kurjeki

Nazadnje sem omenjeno pot prehodil leta 2018. Takrat je pot potekala po zgornji grapi s slike 1 (glej priloženo sliko). Svet v grapi je podrt, skala je krušljiva, potrebna je previdnost. Na vrhu, po izhodu iz grape, je potem pot tehnično nezahtevna in ponovno lažje sledljiva. Ne vem pa v kakšnem stanju je grapa danes in ali je prehod po opisani poti še vedno mogoč.

Še sled poti.

Od Gubnega proti Kepi lahko nekaj minut hoje od markirane poti po brezpotju osvojimo Dovško Malo Kepo 2077m.
Srečno

Najlepša hvala vsem za podrobna pojasnila. Sem našel odcep včeraj brez problema. Na odcepu sem postavil/obnovil tudi manjšega možica.

Včeraj na Gubno čez Kurjeke. Cela pot kopna, sneg se začne le pred zadnjo (zoprno) grapo - tik preden se priključiš markirani iz Erjavčevega rovta. Sam sem se držal grebena in obšel grapo s prebijanjem skozi rušje na desni. Nameraval sem sicer na Kepo, vendar ni bilo od Gubna naprej nobene gazi. Zasneženo je pobočje Gubna do škrbine (za samo škrbino ne vem) ter zadnji vzpon na Kepo. Pot pod Dovško Malo Kepo izgleda kopna. V povratku sem prečil še do Dovške Rožce - kar nekaj kratkih prečenj po snegu, popolnoma neproblematično.

Včeraj (petek, 12. aprila) od sotočja Mlince in Žaklja čez Kurjeke na Gubno, po markirani poti nazaj.

Ob Žaklju sem nadaljeval do odcepa za sotesko Kloma, nato pa naravnost naprej po gozdni poti, ki pripelje na sedlo Stanič. Od tam vodi ostro levo komaj zaznavna stezica, ki se sprva celo nekoliko spušča, nato pa strmo dvigne v peščeni grapi. A ne za dolgo, kmalu zavije levo v ruševje, nadaljuje čez drobljivo, peščeno prečko nad strmo grapo in konča na gozdnatem sedelcu Šija 2.

Od tu gre prijazna steza z lepimi pogledi in razgledi v glavnem kar strmo navzgor. Je lepo sledljiva, na škrbinici kakih sto višincev nad Šijo 2, ki bi sicer lahko bila kar zahtevna, je postavljen celo trden lesen mostiček. Pred leti je neurje podiralo drevesa. Še danes se vidi, da je bilo vloženega ogromno truda, da so očistili prehode padlih velikanov, mnogi so bili zelo debeli.

Od kote 1666 m dalje gre steza dobrega pol kilometra pretežno vodoravno. A že kmalu po začetku spet srečaš sitno drobljivo prečnica čez strmo grapo, malo pred koncem ravnega dela ji sledi še ena. Obžagani stezi sem iz radovednosti sledil do roba široke, razbite grape, kjer se izgubi. Grapo je potrebno prečiti in na drugi strani splezati preko roba, da dosežeš nadaljevanje prečne poti, ki gre v smeri Visokega Kurjeka. S pogledom sem tako na daleč poskušal oceniti, kje bi se to izvedlo. Nisem čisto prepričan a morda po levem (gornjem) od dveh žlebov. Pogled višje gori mi je sicer zasejal dvom v možnosti te variante.

Pot proti Gubnem se od prečne poti odcepi kakšnih 50 metrov pred grapo (droben možic). V maniri pravih karavanških strmin nato rine še kakih 150 višinskih metrov kolenogrizno navzgor do bližine vršnega grebena, kjer sem jo izgubil. Zlezel sem še kakih 50 metrov naprej, pa malo levo, a mi ni bilo nič jasno. Na severni strani je bilo med ruševjem še nekaj snega (zoprno), na desni se je odpirala prečnica čez širšo, krušljivo grapo, že četrto ta dan. Ni mi bila prav nič všeč. Spustil sem se nekaj metrov pod kraj, kjer sem videl zadnje obrezane veje. V manjšem pretepu z ruševjem sem zmagal in dosegel grapo na mestu, kjer je bila ožja in lažje prehodna, nato pa po njeni desni s pomočjo ruševja zlezel do roba (hvala, Velocy!). Tam sem med ruševjem našel čisto spodoben prehod do trav, ki so me po južni strani strmo vodile v smer grebena in naprej še nekaj metrov do markirane poti. Tudi naprej do vrha Gubna je bila pot v celoti kopna.

Bilo je jasno vreme, prekrasen dan, z nekoliko zamegljenim pogledom na Julijce na drugi strani ulice, zato slike gora tam čez danes niso v prvem planu. Eno pa bom vseeno prilepil. Samo toliko, da se vidi, da je v Kotu in Za Cmirom še vedno veliko snega.

Modrina neba

p.s.: samo nekaj postov nazaj je JanG opisal, kje gre prehod prečne poti čez grapo; po zgornji grapici.