Včeraj 10.8. na Jalovcu iz Planice čez Kotovo sedlo in po isti nazaj.
Žal nimam tako zanimive objave kot predhodniki (še enkrat, vsa čast Lukito), ampak naj povem, da sem užival ob vsakem posameznem koraku za gor in nazaj!
Ker sem relativno še "novi" gornik (od 2019 dalje), je to bil moj prvi Jalovec. Kaj reči, vsekakor tura, ki je zlepa ne bom pozabil. Konfiguracija terena ravno pravšnja, vzpon do bivaka te pa lepo "ogreje" (haha), izpostavljenost v plezalnem delu ves čas spoštljiva, prehodi naravni in zanimivo speljani, ni povsod na tone železja, razgledi s poti dol proti Loški koritnici pa božanski.
Na vrhu je bilo ogromno obiska, vsi obrazi zadovoljni in nasmejani, atmosfera enkratna.
Sestop nazaj proti Kotovem terja ogromno zbranosti, ampak ni bil spet prezahteven. Po počitku blizu bivaka sestop do Tamarja mine tik-tak. Kolikor je zjutraj bilo sopihanja ob vzponu do ruševja, tolikor je bilo lažje za nazaj ob sestopu - višince se tam "zgublja" z lahkoto, s tem da je ponovno potrebna nekoliko večja previdnost na izpostavljenih delih. Zadnji del po prodnati stezici do gozda pa zelo blagodejen za kolena. Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje tako z užitkom vračal na izhodišče.
Samo dva sva videla, da sta sestopala preko melišča (ne vem, ali tudi s Kotovega ali s kar s Škrbine) in ni bilo videti, kot da uživata.
Tako da hvala vsem predhodnikom za objave, za prvič sva bila ekstra zadovoljna z izbiro poti. Naslednjič na teh koncih upam da bo krožna čez Škrbino, bom še natuhtal, v kateri smeri bi nama bolj ustrezalo.
V Tamarju hrana in pivo odlični, strežba hitra in cene zelo fer.
Lep gorniški pozdrav.