Jerebičje

Janez to pa je za dušo in objektiv.Čudovito!
Lep pozdrav!

Vito, za brez fotoaparata, so še kar za silo slike. V živo je bilo pa, ne najdem prave besede,. Pravi balzam za dušo in telo.
Lep pozdrav in hvala za Boskovec, Janez

Od Perka na Pavličevo sedlo, preko Pavličevih sten do Lesnikove sedla in na Jerebičje nas je vodila pot. Do Lesnikovega sedla po brezpotju, potem pa lepa stezica na prelepi razglednik na meji. Nadaljevali do pod Matkove kope, potem pa ob vodstvu Štajerskega para sestop po zahtevni, "srednji poti" do Matka. Ta srednja pot res ni za vsakogar, zahtevno orientacijsko, pa tudi tehnično.

Cela zgodba je pa tukaj:
https://picasaweb.google.com/janezseliskar12/Jerebicje19112011

Bravo Janez, zelo lepe fotke.

Macesen1, prijetna je bila vaša družba v okolju, ki nam je vsem pri srcu. Na teh brezpotjih iščemo mir in samoto, potem pa ugotovimo, da še nekaj manjka. In to je bilo naše druženje okoli Matkove kope.
Z ženo vas vse lepo pozdravljava, še posebej gospo Marijo,in upam, da se še kje srečamo!

dprapr, vedno bolj se umikam v brezpotni svet, da moji družbi pokažem še nekaj novega, kar se iz markiranih poteh ne vidi. V teh koncih imam še kar nekaj za raziskati, zato se bom tod sigurno še potikal.

Hvala za vodenje po srednji poti in razkritje novih skrivnosti Matkovega kota!!

JTrogar 12.11.2011

Jerebičje je zanimiva tura, škoda, da opisu nisi priložil še kakšno fotografijo, bi si znali bolje predstavljati.

Tudi jaz sem morala ponovno na obisk v Matkovo kraljestvo. Najprej, ker je bila stopnja sončeve abstinence že kritična, nato ker so JTrogarjeve slikce tako silno mamljive in ker sem si prejšnji teden ta delček grebena ogledala z Matkove Kope.

Začela sem pri kmetiji Matk in se najprej sprehodila do Lesnikovega sedla. Nadaljevala po grebenu do Jerebičja in naprej do sedla Jevševec (Matkovega sedla). Južno od sedla se dvigata še Matkov Grintovec in Jerševec. Na oba sem se povzpela s poti, ki od tu dalje zapusti greben in se ovije pobočja Matkove kope. Z Grintovca sem si ogledovala verjeten potek poti sestopa, ki se je pričel pri opuščeni Matkovi staji na sedlu. Slikovita pot preči pobočje Jerebičja, se strmo spusti po gozdu ter me na koncu strmine pusti v dilemi; ali desno po ozki in zaraščeni stezici, ali levo v strmo grapo. Odločim se za slednjo. Spust v grapo je strm in razdrt, ponekod poledenel, samo prečenje grape pa nezahtevno. Sledilo je prečenje strmega gozdnega pobočja, ki se je izteklo v še eno manjšo grapo, nato pa skoraj vodoravno na kolovoz, ki me je pripeljal nazaj do kmetije Matk. Nisem prepričana, da je to tako imenovana zgornja pot, ali pač? Prosim vse, ki veste več o teh potkah za odgovor, za pomoč pripenjam tudi nekaj detajlov.

V celoti gledano spet ena fantastična krožna tura, z razgledi, ki jih zlahka uvrstim med najlepše, vsekakor pa zelo posebne v KSA.

dprapr, po ZS ne morem pripeti fotk, zato jih bom tukaj v vrstnem redu, ki je vpisan na ZS.

Kot sem že prejšnji teden zapisal, če iščemo mir in spokojnost v bučnih predprazničnih dneh, ga najdemo na grebenih Matkovega kota.
Z ženo sva danes začela s turo na zadnjem ovinku pred Matkom. Povzpela sva se skozi gozd (deloma po cesti) do Lesnikovega sedla. Od tam pa na greben in po grebenu na Jerebičje. Greben je precej zasnežen, tako, da sva se kar nagazila. Razgledi na tem grebenu so veličastni, še posebej na takšen lep dan, kot je bil danes.
Kot je že zgoraj omenil JTrogar, na Jerebičju je res ena sama pravljica!

Današnji lep dan je bil zopet balzam za dušo, če pa te pot vodi po nedotaknjeni naravi, pa je še toliko lepše.
Cesta do Pavličevega sedla je splužena, sicer ozka, drugače normalno prevozna (problem je pomanjkanje izogibališč). Na avstrijski strani velja prepoved vožnje, kljub temu pa je cesta vzorno očiščena.
Glede na zaporo sem pri mitnici pustila avto in si turo podaljšala za pol ure korakanja po prazni cesti .
Potem pa na zasneženo gozdno cesto, kjer je sneg odlično držal in me je že jezilo, da s sabo poleg vse opreme vlačim še krplje. Se je pa zadeva popolnoma obrnila na naši strani. Ko sem prečkala Lesnikovo sedlo, so se snežne razmere spremenile, in če ne bi imela krpelj, bi se mi udiralo do r..... Turo sem zaključila na sedlu pod Jerebičjem, saj se mi je zaradi velike količine nesprijetega in napihanega snega, zdelo nadaljevanje prenevarno. Razgledi zaradi tega niso bili nič slabši, dan pa čudovito izkoriščen.

Peljati se da do Ž. Kaple, samo spodaj ko prideš na cesto, ki pripelje iz Jezerskega včasih "žandarji" čakajo na kršitelje. Drugače je pa cesta kljub prepovedi ponavadi lepo vzdržavana in plužena.
lp

Včeraj kopno, na nekaj mestih malo blatno, v grapah še par centimetrov snega. Razgledi - taki z napol zasneženimi pobočji bližnjih in daljnih velikanov pa so itak najlepši. Razen mravelj drugih premičnih živih bitij nismo srečali.

Včerajšnje lepo vreme je v Logarsko dolino in na gore nad njo spet privabilo ogromno obiskovalcev. Nama ni do gužve in sva se zato na ženino željo podala na Jerebičje, ki si res zasluži to ime. Čudovite jerebike je videti vsepovsod. Najlepše so meni pod visokimi macesni. Gor sva šla po grebenu in ves čas uživala v razgledih. Nadaljevala sva še prek Matkovega sedla na Matkov Grintavec in nato po malo drugi poti nazaj.
Lep pozdrav in varen korak izpod lepih Golte, Janez

Janez, kaj si aparat doma pozabil? Da bi še mi uživali ob jerebiki.
Lep pozdrav!

Tudi na Jerebičju podobno kot drugod, razkošje jesenskih barv. Od kmetije Perk na Lesnikovo sedlo in po stezi na vrh.

Danes, za praznik dela, martinčkali na Jerebičju...

Lepo, lepo Drago. Levo mimo, po tebi Matkovega zoba, (Marjana in Marko sta ga v svojem albumu imenovala izraziti zob), sem šel na Matkovo kopo in naprej na Krničko in Mrzlo goro. Zelo lepo si ga posnel. Upam, da je Matkov zob pravo ime in da ga bo tudi Janez Slapnik potrdil.
V Kamniških je danes grmelo in sevalo, zato, ali vas je kaj dež namočil pri povratku, tako kot mene s kolesarske Katarine?
Lp

Nič nas ni namočilo, smo bili dovolj zgodnji!
Do 12.ure bi bili tudi ostali vrhovi primerni za vzpon, ampak mi smo danes, kot sem že omenil, martinčkali...
Za Matkov zob, pa škoda, da nisem vprašal
g. Matka, ki smo ga srečali tam zgoraj in malo poklepetali.
Lp

Kaj je lepo nabrušen greben Krničke gore.
To pot moram enkrat zašpiliti, tako kot si jo ti danes.
lp