Že kar stalnica je to Jerebičje
Kot običajno sem se tudi to nedeljo s Pavličevega sedla vzpel po graničarski poseki pod Pavličevimi stenami, kjer sem nekje na 1550 mnv poiskal potko do vlake na vzhodnem pobočju, ki vodi do sedelca pod južnim vznožjem Sten. Vzpel sem se po travniku proti jugu in se ob mejnih kamnih spustil do Lesnikovega sedla. Pri križišču vlake (SLO) in kolovoza (A) se med njima, ob pašni ograji vzpnem na greben, ki mu sledim – razen krajše hoje po vlaki, ki ga malce višje preseka – praktično do vrha. Pot je lepo sledljiva in uhojena.
Sestopil sem po potki čez vzhodna pobočja Jerebičja, pred Lesnikovim sedlom naletel na jagra in jagrico
, ter po kolovozu na avstrijsko stran, z njega pa čez nekaj sto metrov na desno cesto, ki vodi pod Pavličeve stene. Tam znova po vzhodni vlaki do grebena in po gozdni vlaki, ki se začne že na jasi, vzhodno od grebena do sedla.
Razgledov je bilo več proti savinjskemu delu KSA, Grintovci so kazali temačnejšo podobo – občasno močnejši zahodni veter in zatišje na slovenski strani poti pa sta prinesla še dodaten kontrast na poti tistega dne. Teren je bil praktično suh – kljub sobotnemu dežju – očitno je veter opravil svoje…