Jerebikovec

Ojla, če še ne veste, tudi žig je v bivaku v majhni, kartonski škatlici, čav

Dodal bi le, da je snega še vedno malo, na vrhu do 20 cm, zemlja pomrznjena, pot pa je prekrita z mešanico listja in pršiča, kar je idealno za kak zdrs, kot sem pri sestopu okusil sam Na grebenu od Tilčevga rovta proti vrhu pa je občasno močno potegnilo s severa in nas opomnilo, da je zima že v gorah.

da je zima v gorah nas je opomnilo tudi sonce, ki je bilo od prihodu na vrh še skrito...

Parkeljc in Lunca a smo se srečali?

smo ja, tik pod vrhom

Danes hvaležen cilj, ribasti oblaki so naredili razglede še lepše. Na vrhu zima in sneg,spodaj pa ta korajžne rožice že (spet) hočejo živeti. Kljub prazniku prazno, poledenelo pa tudi ne preveč. Pojdite gledat žive jaslice v Mlačco pri Mojstrani, je vredno.

Cel teden sva čakala na tale petek, ko sva si planirala čas za »hribčke«, pa ti potem napovejo tak veter!!! …ampak sva vseeno šla, samo cilj sva izbirala malo dlje časa in bolj preudarno in na koncu se je izkazalo, da sva odlično izbrala . Večinoma gozdna pot je namreč nudila prijetno zaščito pred vetrom…edino glasno šumenje in bučanje drevesnih krošenj, ki jih je veter premetaval, nama je dalo vedeti, da je »tam zgoraj urnebes«. No, tudi skozi gozd je včasih »potegnilo«, ampak samo na kratko…Malo bolj resno sva čutila veter predno se pot položi pri spomeniku, potem spet zatišje in prav toplo vso pot ob robu opuščene planine Mežakle, kjer sva doživela nepopisno lepo zimsko pravljico… vsakih nekaj metrov je zastal korak, še dobro, da je bila baterija v fotoaparatu polna… potem se je pa začelo zares…na zadnjem delu grebenskega vzpona od Tilčevega rovta naprej je pihalo kot za stavo, da sva kar malo sapo lovila, nobene sledi nikjer več, čeprav je eden pred nama bil danes gor…prav veselila sva se zatišja v bivaku zgoraj…ampak kot po čudežu…na vrhu samo rahel vetrič, …kdo bi razumel?? Razgledi lepi, čeprav proti Julijcem malo oblačni, na grebenih in okrog vrhov pa vse »megleno« od snega, ki ga je raznašal veter…
Sneg je praktično na celi poti, na začetku samo centimetrski poprh, do spomenika nekaj centimetrov, na planini Mežakla pa kar naenkrat, če zagaziš v celo, do kolen…...od Tilčevega rovta naprej ponekod spihano do ledene podlage, drugod v zametih spet čez kolena…Pestro sva imela danes, ni kaj, a zelo, zelo, pravzaprav nepopisno lepo .

Zelo, zelo privlačno. Fotke so pa, kot sicer vedno pri tebi, vrhunske. Pogled s klopce na Dovje; pravljičen.
LP

@GITA, hvala za prečudovite fotografije.

Hvala vama @Jany in @Irina...narava je bila res obilo radodarna s čudovitimi motivi

Gita, zapis o "neustrašni" četici tam gor na Dovški babi pa najdeš tule: http://www.mphoto.si/dovska-baba-1891-m-koprivnjak-1754/

O, hvala za tole @mphoto.si...krasne slikce...sem pa brala zapis na TK-Gora...saj to je bila ta skupina, a ne (Jure Noč & Co.)?
P.S. Pa še ena slikca "četice" (tam na sredi hriba)...najbolj približano, kar fotoaparat zmore

Pozdravljena Gita, sem prverila, če sta pospravila za seboj. Pa sta. Po grebenu celo sledi Danes (7.1.)je bil pa po vrhu še dan brez vetra, zjutraj čist in jasen, tako da je prijateljica končno videla, zakaj je Jerebikovc razglednik. Pvič sva namreč na njem sedele v megli. Danes so bile male dereze odličen pripomoček v spodnjem delu, obnesle pa so se tudi verige, saj so držale, kjer je treba, nižje, kjer je snega kar nekaj pa niso nič motile.

Pa še nekaj najinih utrinkov iz včerajšnjega potepanja po Jerebikovcu. Kot je že dejala Gita, v dolini skoraj pomladno jutro, na grebenu mrzel veter in na vrhu prečudoviti razgledi.

na karti JA vzhod in ne v atlasu Slovenije ne najdem Tilčev rovt. Ali gre za pot iz Mojstrane ?
Prosim za informacijo.

tako je risto

Prijatelj nama je predlagal obisk Jerebikovca. Z avtom smo se iz Gorij pripeljali nekaj čez 1300m visoko. Potem je tudi Lada Niva obtičala v snegu.
Naprej smo nadaljevali peš po cesti, kar je sicer bolj dolgočasno dejanje, a smo bili na vrhu toliko bolj veseli čudovitih razgledov ob vzhajajočem soncu. Priporočam, a bolj pot iz Mojstrane, ki je bila na vrhu videti dobro shojena. Na vrhu je do 40 cm snega.

Nekaj slik: http://www.petersfoto.si

Pa smo šli pogledat še na Jerebikovec iz Mojstrane - prelepa Gorenjska
Dan je bil topel, pot lepa, dobro shojena, primerno označena, mau bolj strma, smo kar grizli kolena, na vrhu pa so nas poleg sončka pozdravili tudi prečudoviti razgledi. Kako prijetna je ta planina Mežakla
Po sestopu nas je zamikal še slap Peričnik, zapeljali smo se še proti dolini Vrat, o, naša Slovenija, kako si lepa, srečno,lp

Pridružujem se mislim zvončnice Slovenija, od kod lepote tvoje ...

Včeraj sva se s prijateljem povzpela na Jerebikovec. Odpravila sva se po obljubljene lepe razglede, katere sva tudi dobila.
Pot je bila raznovrstna od kopne v spodnjem delu do zasnežene proti vrhu, vmes pa na mestih tudi poledenele, zaradi česar je sput v dolino zahteval popolno zbranost. Predvsem pa je sama pot kar strma.
Na vrhu naju je pričakalo sonce in pa čudoviti razgledi na vse strani zato dodajam nekaj slik.