S kolegom se odpravima po ustaljeni, že nekoliko shojeni poti na Jerebikovec. Sneg je sprva pomrznjen, pot pa shojena, a kaj, ko se je proti vrhu vedno bolj in bolj mlelo pod nogami, kot ponavadi
. Višje sva šla, več je bilo napihanega snega, ki se je motal pod stopali kot sipek pesek
. Po prihodu v Tilčev rovt, se takoj pri spomeniku usmerima po grebenu, kjer za nagrado (kot, da ga že prej nebi bilo dovolj), gazima celca; kakih 20 min in prispema na prav lepo razgledišče. Razgled se mi zdi celo lepši kot z vrha Jerebikovca. Ker bo treba osvojiti tudi sam vrh, se usmerima ostro levo in mimo lesene hišice spet sestopima v Tilčev rovt, nato pa zadnji vzpon, ki se vleče kot...da ne rečem
Na vrhu pa kot vedno lepi razgledi na vse strani, le bivak kazi podobo, ki vsaj po mojem mnenju več ne služi svojemu namenu
V lesenem predalniku se od 1.1.13 nahaja tudi nova vpisna knjiga za vrhove
Aja, pa še vedno je tako strmo kot je bilo lansko leto
Z vrha v dolino pa kar po bližnjici tako, da je bilo razmerje po času gor/dol 4:1